Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozivi deželnega svetnika Igorja Gabrovca k spoštovanju slovenske kulture
»Očiščenje in pomlajenje?« Tako so se spraševali rojaki iz Furlanije Julijske krajine v Trstu na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila tokrat v znamenju Ivana Cankarja. Slavnostni govornik Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK, se je med drugim zavzel za strpnost in sožitje, za dostojanstvo slovenske besede v javnem življenju, inštitucijah, šolstvu in medijih.
Kako pa je s pomlajenjem? Poljanka Dolhar, novinarka Primorskega dnevnika je prepričana, da bi se morali v slovenski narodno skupnosti učinkoviteje odzvati na spremenjene razmere:
“Vsaka naša ustanova bo morala razmisliti, komu je namenjeno njeno delo, kakšno bo naše delo čez nekaj let. Problem, s katerim se bolj malo ukvarjamo, je, kod so naši t.i. odjemalci, novi člani naše skupnosti. …Vemo, da je zdaj veliko otrok tudi iz italijanskih družin. Mislim, da je naša naloga tudi ta, da slovensko kulturo približamo njihovim družinam in tako širimo krog naše skupnosti.”
Še enkrat se poklonimo beneškemu stebru Viljemu Černu, rojaku, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji.
Skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške v Celovcu pripravlja »Domovinski večer«, na katerem bodo predstavili volilna priporočila. Zakaj domovinski večer in kakšna bodo priporočila, sprašujemo organizatorja prireditve Emila Krištofa.
Slišite lahko, kako rojaki na Reki krepijo vezi s Slovenijo tudi z gostovanji. Društvo Bazovica tradicionalno mesec kulture praznuje s krepitvijo sodelovanja s Slovenijo. Tudi letos so tako ob kulturnem prazniku program obogatili kulturniki z Bistriškega in sicer mladinski pevski zbor pod vodstvom Elene Sedmak in ženska vokalna skupina Kalina, ki jo vodi Janja Konestabo. 14.2.2018 se je društvo z razstavo in priložnostnim programom predstavilo v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki sodeluje tudi s slovenskimi društvi v Istri, Pulju in Umag.
Društvo Bazovica se je v Kopru predstavilo s fotografsko-dokumentarno razstavo, ki prinaša vpogled v njegov sedemdesetletni razvoj. Predsednik Bazovice Zvonimir Stipetić:
“Zadovoljni smo s tem, koliko sodelujemo z drugimi društvi iz Slovenije. Vse naše skupine se predstavljajo v Sloveniji na različnih prireditvah in ne morem reči, da nam tega manjka.”
Konec tedna (17.2.) pa so v Slovenskem domu na Reki gostovali glasbena skupina Brass Band Slovenija in moški pevski zbor KD France Marolt iz Malečnika pri Mariboru. Navdušeno je bilo občinstvo in navdušeni so bili tudi pevci in glasbeniki. Vodja Aleksander Čonč:
“Nisem pričakoval takšnega odziva. Navdušeni smo in čakamo na naslednje takšno povabilo. Vsaka vez je koristna ne glede na to, od kod je. Treba je širiti mrežo in vezi. Glasbeniki se moramo čim bolj povezovati.”
Pridružite pa se nem tudi v Porabju, kjer smo skupaj s Fašenkom in Lenko odganjali zimo. Uspešno?
Prisluhnite oddaji!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pozivi deželnega svetnika Igorja Gabrovca k spoštovanju slovenske kulture
»Očiščenje in pomlajenje?« Tako so se spraševali rojaki iz Furlanije Julijske krajine v Trstu na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila tokrat v znamenju Ivana Cankarja. Slavnostni govornik Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK, se je med drugim zavzel za strpnost in sožitje, za dostojanstvo slovenske besede v javnem življenju, inštitucijah, šolstvu in medijih.
Kako pa je s pomlajenjem? Poljanka Dolhar, novinarka Primorskega dnevnika je prepričana, da bi se morali v slovenski narodno skupnosti učinkoviteje odzvati na spremenjene razmere:
“Vsaka naša ustanova bo morala razmisliti, komu je namenjeno njeno delo, kakšno bo naše delo čez nekaj let. Problem, s katerim se bolj malo ukvarjamo, je, kod so naši t.i. odjemalci, novi člani naše skupnosti. …Vemo, da je zdaj veliko otrok tudi iz italijanskih družin. Mislim, da je naša naloga tudi ta, da slovensko kulturo približamo njihovim družinam in tako širimo krog naše skupnosti.”
Še enkrat se poklonimo beneškemu stebru Viljemu Černu, rojaku, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji.
Skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške v Celovcu pripravlja »Domovinski večer«, na katerem bodo predstavili volilna priporočila. Zakaj domovinski večer in kakšna bodo priporočila, sprašujemo organizatorja prireditve Emila Krištofa.
Slišite lahko, kako rojaki na Reki krepijo vezi s Slovenijo tudi z gostovanji. Društvo Bazovica tradicionalno mesec kulture praznuje s krepitvijo sodelovanja s Slovenijo. Tudi letos so tako ob kulturnem prazniku program obogatili kulturniki z Bistriškega in sicer mladinski pevski zbor pod vodstvom Elene Sedmak in ženska vokalna skupina Kalina, ki jo vodi Janja Konestabo. 14.2.2018 se je društvo z razstavo in priložnostnim programom predstavilo v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki sodeluje tudi s slovenskimi društvi v Istri, Pulju in Umag.
Društvo Bazovica se je v Kopru predstavilo s fotografsko-dokumentarno razstavo, ki prinaša vpogled v njegov sedemdesetletni razvoj. Predsednik Bazovice Zvonimir Stipetić:
“Zadovoljni smo s tem, koliko sodelujemo z drugimi društvi iz Slovenije. Vse naše skupine se predstavljajo v Sloveniji na različnih prireditvah in ne morem reči, da nam tega manjka.”
Konec tedna (17.2.) pa so v Slovenskem domu na Reki gostovali glasbena skupina Brass Band Slovenija in moški pevski zbor KD France Marolt iz Malečnika pri Mariboru. Navdušeno je bilo občinstvo in navdušeni so bili tudi pevci in glasbeniki. Vodja Aleksander Čonč:
“Nisem pričakoval takšnega odziva. Navdušeni smo in čakamo na naslednje takšno povabilo. Vsaka vez je koristna ne glede na to, od kod je. Treba je širiti mrežo in vezi. Glasbeniki se moramo čim bolj povezovati.”
Pridružite pa se nem tudi v Porabju, kjer smo skupaj s Fašenkom in Lenko odganjali zimo. Uspešno?
Prisluhnite oddaji!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov