Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 21.5.2018

21.05.2018


Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.

Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige.  Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.

Dolgoletni predsednik SKGZ  je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.

“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”

Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:

“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”

Naš sogovornik  je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti?  Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.

Bogata in kreativna Pisana promlad

Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.

Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo  s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:

“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”

Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta  Iskrica.

Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!

Petje, ples in gledališče

Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna  in gledališka skupina ter mladi citrarki.

Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.

“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”

Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:

“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “

Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.

“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”

Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:

“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”

Štiri pogumne gospe iz reške Bazovice

V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.

17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.

Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.

Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.

“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”

Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.

Butalci v reški Bazovici

foto: KPD Slovenski dom Bazovica


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 21.5.2018

21.05.2018


Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.

Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige.  Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.

Dolgoletni predsednik SKGZ  je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.

“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”

Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:

“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”

Naš sogovornik  je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti?  Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.

Bogata in kreativna Pisana promlad

Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.

Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo  s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:

“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”

Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta  Iskrica.

Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!

Petje, ples in gledališče

Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna  in gledališka skupina ter mladi citrarki.

Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.

“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”

Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:

“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “

Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.

“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”

Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:

“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”

Štiri pogumne gospe iz reške Bazovice

V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.

17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.

Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.

Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.

“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”

Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.

Butalci v reški Bazovici

foto: KPD Slovenski dom Bazovica


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov