Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 4. 6. 2018

05.06.2018


Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji

Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.

“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”

In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.

“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”

Iz Boljunca v Milano

Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.

“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”

Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.

Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.

Tradicionalno srečanje Slovencev iz Madžarske

Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:

“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki  omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”

Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.

Slovenski mediji na Hrvaškem in pravice manjšin

Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.

Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.

“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”

Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.

Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 4. 6. 2018

05.06.2018


Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji

Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.

“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”

In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.

“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”

Iz Boljunca v Milano

Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.

“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”

Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.

Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.

Tradicionalno srečanje Slovencev iz Madžarske

Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:

“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki  omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”

Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.

Slovenski mediji na Hrvaškem in pravice manjšin

Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.

Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.

“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”

Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.

Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov