Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z rojaki iz Umaga, Reke in Bilčovsa na druženju v Brežicah, Willi Resetarits in Vlado Kreslin v Šentjanžu v Rožu, o učenju jezika soseda in raziskovanju monoštrskih dijakov
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je druženje rojakov iz Slovenije, sosednjih držav in sveta pripravil skupaj z občino Brežice in to v več krajih, da bi se lahko slovenska društva iz sosednjih držav in predvsem iz sveta predstavila čim več domačinom. Gostitelji so poleg lokalnih turističnih znamenitosti rojakom pokazali domače kulturno dogajanje. Druženje rojakov iz zamejstva in sveta je dalo tudi konkretne rezultate, saj so se društva dogovorila za gostovanja. Kaj vse se je dogajalo v Brežicah in okolici, več v tokratni oddaji!
Pred sedmimi leti so v Umagu ustanovili slovensko kulturno društvo Ajda, ki je, kot pravi predsednica Danica Bojković, že našlo svoj prostor in to ne samo v kulturnem življenju. Imajo pevski zbor, folklorno, literarno in gastro skupino. Stalnica pa so širi prireditve; slovenski kulturni praznik, obletnica ustanovitve društva, čezmejno srečanje kulturni društev iz Istre, ki je 25. junija, vrhunec pa predstavljajo dnevi slovenske kulture v Istri, pravi Danica Bojković. Letos ga bodo posvetili folklori in 21. oktobra bodo tako v Umagu poleg domače folklorne skupine nastopili še plesalci, folkoristi z Reke in iz Gračišča.
Predsednica društva Ajda je upravičeno ponosna na pouk slovenščine, ki ga je letos končalo 17 učencev, tudi odnos lokalnih oblasti do narodnih skupnosti je dober, saj jim na različne načine pomaga.
Kako pa se v Umagu čutijo zapleti med državama?
“Mi tega ne občutimo, to je na višji ravni, med navadnimi ljudmi pa ne.”
Kaj pa pričakujejo od nove slovenske vlade, kakršna koli ta že bo?
“Od nove slovenske vlade pričakujem, da bo spoštovala svoje Slovence, ki so v zamejstvu, in da nam bodo pomagali, kolikor se bo dalo. Veliko stvari se lahko reši na višji ravni.”
Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vsa vabita na koncert dveh zelo popularnih glasbenikov, ki brez težav napolnita velike koncertne dvorane. V okviru festivala Arena 18 bosta v centru K & K v Šentjanžu nastopila znani avstrijski ustvarjalec Willi Resetarits s skupino Stubnblues in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Koncert je vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov.
S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. O njenem učenju slovenščine in raziskovalnem delu, ki ostaja povezano s čezmejnim učenjem sosedskega jezika, pove več v tokratnih Sotočjih.
Slovenski gimnazijci z monoštrske gimnazije so se tudi letos vključili v projekt evropskega parlamenta, tokrat z naslovom Zvezda ima pet krakov. Televizija As iz Murske Sobote je z gimnazijci iz Monoštra, avstrijske Radgone, hrvaškega Varaždina ter gimnazije in srednje ekonomske šole iz Murske Sobote posnela pet filmov o delovanju Evropskega parlamenta.
Monoštrski gimnazijci slovenske narodnosti so se ukvarjali s temo Evropski parlament in vrednote, na katerih temelji njegovo delo. Vrednote današnje Evrope – človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice -, ki so danes marsikje ogrožene, so raziskovali v luči nekdanje železne zavese, ki je prej omenjene pravice omejevala ali celo povsem teptala. Odgovore na aktualna vprašanja so iskali na Madžarskem in v Sloveniji, tudi pri evropskih poslancih. Kaj so ugotovili?
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z rojaki iz Umaga, Reke in Bilčovsa na druženju v Brežicah, Willi Resetarits in Vlado Kreslin v Šentjanžu v Rožu, o učenju jezika soseda in raziskovanju monoštrskih dijakov
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je druženje rojakov iz Slovenije, sosednjih držav in sveta pripravil skupaj z občino Brežice in to v več krajih, da bi se lahko slovenska društva iz sosednjih držav in predvsem iz sveta predstavila čim več domačinom. Gostitelji so poleg lokalnih turističnih znamenitosti rojakom pokazali domače kulturno dogajanje. Druženje rojakov iz zamejstva in sveta je dalo tudi konkretne rezultate, saj so se društva dogovorila za gostovanja. Kaj vse se je dogajalo v Brežicah in okolici, več v tokratni oddaji!
Pred sedmimi leti so v Umagu ustanovili slovensko kulturno društvo Ajda, ki je, kot pravi predsednica Danica Bojković, že našlo svoj prostor in to ne samo v kulturnem življenju. Imajo pevski zbor, folklorno, literarno in gastro skupino. Stalnica pa so širi prireditve; slovenski kulturni praznik, obletnica ustanovitve društva, čezmejno srečanje kulturni društev iz Istre, ki je 25. junija, vrhunec pa predstavljajo dnevi slovenske kulture v Istri, pravi Danica Bojković. Letos ga bodo posvetili folklori in 21. oktobra bodo tako v Umagu poleg domače folklorne skupine nastopili še plesalci, folkoristi z Reke in iz Gračišča.
Predsednica društva Ajda je upravičeno ponosna na pouk slovenščine, ki ga je letos končalo 17 učencev, tudi odnos lokalnih oblasti do narodnih skupnosti je dober, saj jim na različne načine pomaga.
Kako pa se v Umagu čutijo zapleti med državama?
“Mi tega ne občutimo, to je na višji ravni, med navadnimi ljudmi pa ne.”
Kaj pa pričakujejo od nove slovenske vlade, kakršna koli ta že bo?
“Od nove slovenske vlade pričakujem, da bo spoštovala svoje Slovence, ki so v zamejstvu, in da nam bodo pomagali, kolikor se bo dalo. Veliko stvari se lahko reši na višji ravni.”
Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vsa vabita na koncert dveh zelo popularnih glasbenikov, ki brez težav napolnita velike koncertne dvorane. V okviru festivala Arena 18 bosta v centru K & K v Šentjanžu nastopila znani avstrijski ustvarjalec Willi Resetarits s skupino Stubnblues in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Koncert je vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov.
S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. O njenem učenju slovenščine in raziskovalnem delu, ki ostaja povezano s čezmejnim učenjem sosedskega jezika, pove več v tokratnih Sotočjih.
Slovenski gimnazijci z monoštrske gimnazije so se tudi letos vključili v projekt evropskega parlamenta, tokrat z naslovom Zvezda ima pet krakov. Televizija As iz Murske Sobote je z gimnazijci iz Monoštra, avstrijske Radgone, hrvaškega Varaždina ter gimnazije in srednje ekonomske šole iz Murske Sobote posnela pet filmov o delovanju Evropskega parlamenta.
Monoštrski gimnazijci slovenske narodnosti so se ukvarjali s temo Evropski parlament in vrednote, na katerih temelji njegovo delo. Vrednote današnje Evrope – človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice -, ki so danes marsikje ogrožene, so raziskovali v luči nekdanje železne zavese, ki je prej omenjene pravice omejevala ali celo povsem teptala. Odgovore na aktualna vprašanja so iskali na Madžarskem in v Sloveniji, tudi pri evropskih poslancih. Kaj so ugotovili?
Prisluhnite!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov
