Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek julija je v znamenju tradicionalnega izpopolnjevanja znanja slovenskega jezika
Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo srečali študenta Univerze v Trstu Tamaro Peteani in Matijo Kralja, ki je tudi tutolog. Kdo je tutolog oziroma kaj počne? Vse, je najkrajši možni odgovor in to na Radiu.
Matija Kralj je namreč dobil ponudbo, da zapolni uro in pol programa na Radiu Trst A. Kot pojasnjuje, se je takrat vprašal, kaj ga najbolj zanima:
“Zanima me v bistvu vse. V slovarju slovenskega knjižnega jezika sem iskal, kaj je vse in ni boljše besede, kot je TUTOLOG, ki je sicer v slovarju ni (še).”
Vsak torek po 14.00 tako na Morskem valu Radia Trst A zgradi peščeni grad, ki se ob 15.30 podre in začnejo se priprave na gradnjo novega. Hvaležen je tudi Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, kjer je dobil veliko zanimivega gradiva in svojim prednikom za slovenske korenine, ki jih, sodeč po povedanem, skrbno neguje.
In kako je danes s slovenščino na Tržaškem?
“Bojim se, da je čut za slovenščino v Trstu v nekaterih primerih pod vprašajem. Angleščina se razširja, krožijo videoposnetki. Čutim, da je naša dolžnost, da mladino vnovič pripeljemo do tega, da se znotraj te virtualnosti, multikulturalizma, evropeizma in sodobnega svetovljanstva zave naših korenin in da iz teh slovenskih korenin v Italiji zaženemo to čudovito drevo slovenstva in občutka pripadnosti.”
Daljši pogovor z Matijo Kraljem, ki si želi, da bi znanje slovenščine po končanem študiju na Humanistični fakulteti v Trstu, širil med mladimi Slovenci v Italiji, lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika, predsednika tamkajšnjega kluba slovenskih študentk in študentov, Francisko Bruner, ki študira prevajalstvo, slovenščino, nemščino in italijanščino ter Miriam Galop s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Vsi trije so bili navdušeni nad vsem, kar so se naučili na tokratnem seminarju.
Slišite lahko nekaj razmišljanj dijakov iz Italije, udeležencev 13. mladinske poletne šole slovenskega jezika.
V Slovenskem domu na Reki je živahna dejavnost potekala tudi v tem poletnem času. Od 2. do 13. julija 2018 seje na Poletju v Bazovici, pripravljenem za najmlajše že drugo leto zapored, zbralo več kot dvajset otrok. Pobudnik in organizator programa je bilo društvo EU korak, ustanovljeno sicer kot podpora slovenskim društvom za prijave na razpise za evropska sredstva. Sedež ima v prostorih društva Bazovica in z njim vsestransko sodeluje, dejavnosti pa se prepletajo zlasti z mladinsko skupino, v zadnjih letih usmerjeno v pritegnitev najmlajših (5-12 let).
Med skupnimi projekti je tudi Poletje v Bazovici, program enotedenskega aktivnega preživljanja prostega časa v učilnici, dvorani in vrtu Slovenskega doma na Reki. Vodila ga je učiteljica slovenščine na reški OŠ Kozala Sandra Grudenić, s pomočjo (dveh) prostovoljcev iz Slovenije, končal pa se je z zaključnim nastopom sodelujočih ob koncu minulih dveh tednov. Mladi udeleženci in njihovi starši so bili, kot so zaupali Marjani Mirković, navdušeni.
Direktor in glavni urednik Francek Mukič ugotavlja, da se je od začetkov veliko spremenilo. Finančne težave, ki so jih pestile, so bolj ali manj rešene, tudi tehnično so zelo napredovali, pravi sogovornik Silve Eöry, ponosen na zveste poslušalke in poslušalce, ki se niti na telefonski klic ne javijo, dokler ni konec njihove oddaje.
Vse večji problem pa predstavlja pomanjkanje ljudi, ki razumejo in govorijo porabsko narečje ali knjižno slovenščino.
“Mladi v glavnem ne govorijo več slovensko, starejši odhajajo. Malo nas je. Po uradnih podatkih nekj več kot 3 tisoč, mi ocenjujemo, da nas je okoli 5 tisoč, toda te številke ne povedo veliko. Tudi sami čutimo, kakšen odnos imajo do našega programa porabski Slovenci, ko jih želimo intervjuvati. Z zavednimi Slovenci nimamo težav, tisti, ki niso zavedni, pa ne želijo sodelovati in to kljub temu, da znajo slovensko.”
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Začetek julija je v znamenju tradicionalnega izpopolnjevanja znanja slovenskega jezika
Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo srečali študenta Univerze v Trstu Tamaro Peteani in Matijo Kralja, ki je tudi tutolog. Kdo je tutolog oziroma kaj počne? Vse, je najkrajši možni odgovor in to na Radiu.
Matija Kralj je namreč dobil ponudbo, da zapolni uro in pol programa na Radiu Trst A. Kot pojasnjuje, se je takrat vprašal, kaj ga najbolj zanima:
“Zanima me v bistvu vse. V slovarju slovenskega knjižnega jezika sem iskal, kaj je vse in ni boljše besede, kot je TUTOLOG, ki je sicer v slovarju ni (še).”
Vsak torek po 14.00 tako na Morskem valu Radia Trst A zgradi peščeni grad, ki se ob 15.30 podre in začnejo se priprave na gradnjo novega. Hvaležen je tudi Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, kjer je dobil veliko zanimivega gradiva in svojim prednikom za slovenske korenine, ki jih, sodeč po povedanem, skrbno neguje.
In kako je danes s slovenščino na Tržaškem?
“Bojim se, da je čut za slovenščino v Trstu v nekaterih primerih pod vprašajem. Angleščina se razširja, krožijo videoposnetki. Čutim, da je naša dolžnost, da mladino vnovič pripeljemo do tega, da se znotraj te virtualnosti, multikulturalizma, evropeizma in sodobnega svetovljanstva zave naših korenin in da iz teh slovenskih korenin v Italiji zaženemo to čudovito drevo slovenstva in občutka pripadnosti.”
Daljši pogovor z Matijo Kraljem, ki si želi, da bi znanje slovenščine po končanem študiju na Humanistični fakulteti v Trstu, širil med mladimi Slovenci v Italiji, lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika, predsednika tamkajšnjega kluba slovenskih študentk in študentov, Francisko Bruner, ki študira prevajalstvo, slovenščino, nemščino in italijanščino ter Miriam Galop s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Vsi trije so bili navdušeni nad vsem, kar so se naučili na tokratnem seminarju.
Slišite lahko nekaj razmišljanj dijakov iz Italije, udeležencev 13. mladinske poletne šole slovenskega jezika.
V Slovenskem domu na Reki je živahna dejavnost potekala tudi v tem poletnem času. Od 2. do 13. julija 2018 seje na Poletju v Bazovici, pripravljenem za najmlajše že drugo leto zapored, zbralo več kot dvajset otrok. Pobudnik in organizator programa je bilo društvo EU korak, ustanovljeno sicer kot podpora slovenskim društvom za prijave na razpise za evropska sredstva. Sedež ima v prostorih društva Bazovica in z njim vsestransko sodeluje, dejavnosti pa se prepletajo zlasti z mladinsko skupino, v zadnjih letih usmerjeno v pritegnitev najmlajših (5-12 let).
Med skupnimi projekti je tudi Poletje v Bazovici, program enotedenskega aktivnega preživljanja prostega časa v učilnici, dvorani in vrtu Slovenskega doma na Reki. Vodila ga je učiteljica slovenščine na reški OŠ Kozala Sandra Grudenić, s pomočjo (dveh) prostovoljcev iz Slovenije, končal pa se je z zaključnim nastopom sodelujočih ob koncu minulih dveh tednov. Mladi udeleženci in njihovi starši so bili, kot so zaupali Marjani Mirković, navdušeni.
Direktor in glavni urednik Francek Mukič ugotavlja, da se je od začetkov veliko spremenilo. Finančne težave, ki so jih pestile, so bolj ali manj rešene, tudi tehnično so zelo napredovali, pravi sogovornik Silve Eöry, ponosen na zveste poslušalke in poslušalce, ki se niti na telefonski klic ne javijo, dokler ni konec njihove oddaje.
Vse večji problem pa predstavlja pomanjkanje ljudi, ki razumejo in govorijo porabsko narečje ali knjižno slovenščino.
“Mladi v glavnem ne govorijo več slovensko, starejši odhajajo. Malo nas je. Po uradnih podatkih nekj več kot 3 tisoč, mi ocenjujemo, da nas je okoli 5 tisoč, toda te številke ne povedo veliko. Tudi sami čutimo, kakšen odnos imajo do našega programa porabski Slovenci, ko jih želimo intervjuvati. Z zavednimi Slovenci nimamo težav, tisti, ki niso zavedni, pa ne želijo sodelovati in to kljub temu, da znajo slovensko.”
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Neveljaven email naslov