Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Ines Stupica, podjetniško svetovalko iz Celovca, in Daliborjem Udovičem, inovatorjem in podjetnikom s Hrvaške, tudi o priložnostih za čezmejno sodelovanje. Kakšna pa je porabska potica?
Ines Stupica je po končani Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru, na katero se je vpisala zaradi omejitve vpisa v Sloveniji, ostala na avstrijskem Koroškem. Na celovški univerzi je, da bi izboljšala svoje znanje nemščine, študirala publicistiko in komunikologijo. Že zgodaj se je soočila tudi z vprašanjem identitete:
“Kaj sem, sploh jaz, kam spadam, kje sem zaželena? Tu na Koroškem nebodigatreba in v Sloveniji kot, ja, izdajalec lastnega naroda.Zato iščeš priložnosti drugje, se identificiraš z drugimi.”
Splet okoliščin jo je pripeljal do tega, kjer je zdaj. Gospodarstvo jo je vedno zanimalo, toda številke ji nisi prav posebej ljube. Ko so na Slovenski gospodarski zvezi ustanavljali mladinsko organizacijo, so jo povabili k sodelovanju:
“Tako sem začela svojo poklicno pot in poklicanost.”
Po večletnem delu na SGZ se je odločila za samostojno podjetniško pot kot podjetniška svetovalka, čeprav še vedno sodeluje tudi s SGZ. Svetuje tako slovenskim podjetjem, ki iščejo posle na avstrijskem Koroškem, kot avstrijskim podjetjem, ki želijo poslovati v Sloveniji. Prav slednjih je, tudi na njeno presenečenje, veliko, kar polovica.
Ines Stupica vedno znova ugotavlja, da smo preveč obremenjeni s stereotipi. Ljudje se bojijo izgube kadrov, v smislu, mi mlade izobrazimo, nato pa gredo delat za tujce. Prepričana je tudi, da bi regija Alpe Jadran lahko dejansko zaživela, če bi le imeli ustrezno strategijo:
“Razno razna povezovanja in sklepanja nekih pogodb o sodelovanju nimajo smisla, če ni konkretnega koncepta in nekoga, ki prevzame vajeti v roke in izpelje projekt.”
Priložnosti je veliko, pravi:
“Jaz sem primer uspešnega izvoza ali pa kroženja gospodarstva, ker dejansko to regijo živim. Sem zavedna Slovenka in povezana z različnimi ustanovami in zbornicami v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Sem nek most, povezovalni člen, ki dokazuje, da se da, če se hoče.”
Pa se bo Ines Stupica kdaj vrnila v Slovenijo?
“To je zelo čudno vprašanje. V Sloveniji sem bila včeraj, v Slovenijo grem jutri, potem se vrnem za en dan in grem spet nazaj. Slovenije ne vidim kot tujo državo, ampak kot del regije. Tu (v Celovcu) me nihče ne vpraša, kdaj bom šla v Beljak. Slovenija je pol ure stran in jaz res živim to regijo.”
Kako pa so jo sprejeli v organizacijah koroških Slovencev? Tudi o tem v daljšem pogovoru v oddaji. Prisluhnite!
Med uspešnimi podjetniki slovenskega rodu na Hrvaškem je štiridesetletni Dalibor Udovič z Reke, magister gradbeništva, ki končuje doktorski študij. Več let je bil dejaven v obeh manjšinskih svetih, na mestni in županijski ravni ter v društvu Bazovica.
Leta 2011 se je podal v samostojne podjetniške vode. Njegovo podjetje, ki zaposluje 70 delavcev, ima danes poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Je strokovnjak in na področju geotehnike in geomehanike ter inovator na področju protipoplavne zaščite. Reški Novi list ga je marca letos po uspešnem posredovanju v Karlovcu javnosti predstavil kot “človeka, ki je rešil mesto pred poplavo”. To ne drži, pravi v pogovoru z Marjano Mirković, Karlovec so rešile Hrvatske vode, ki so jih najele:
“Mi smo inovatorji in smo pomagali z novim protipoplavnim sistemom. Njegova prednost je, da se ga lahko zelo hitro sestavi in razstavi. Sestavljen je iz jeklene mreže in geotekstila, v enem tednu pa lahko postavite 2, 3 kilometre obrambnega nasipa, ki ga, ko se vode umaknejo, hitro razstavite.”
Njegova podjetja se med drugim ukvarjajo z zavarovanjem nasipov, sanacijo skalnatih brežin in delajo tudi v Sloveniji. Težava pa je, pravi, da ni dovolj alpinističnih timov, ki bi bili pripravljeni redno sodelovati, kljub temu pa upa, da bo v Sloveniji našel dovolj usposobljenih kadrov.
Zaradi dela ga zdaj vse bolj vleče k Sloveniji, pojasnjuje. Oba starša sta Slovenca. Sam pa se ima za 3/4 Slovenca. Rojen je bil na Reki materi Slovenki in očetu, sicer prav tako rojenem na Reki, s slovenskimi koreninami po obeh starših. Večino življenja je prživel prav na Reki, zaradi dela pa se je nato preselil v Samobor, zdaj pa v Ogulinu gradijo veliko tovarno.
Ena od ljubezni Daliborja Udoviča je petje. Kot prvi tenor je 12 let pel v klapi Kvarner in pogosto popestril tudi številne kulturne dogodke v društvu, vse do preselitve v Samobor. Tja ga je pred osmimi leti povabil legendarni hrvaški muzikolog, skladatelj in dirigent, pomemben za ohranitev klapskega petja, Ljubo Stipišić Delmata (oče Gibbonija). Pel je v tamkajšnji klapi Samobor in nato še v zagrebški klapi Sagena, a se pred letom in pol zaradi družinskih in delovnih obveznosti poslovil od petja.
Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, odprti pred tremi leti, so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Zakaj prav potica? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, so idejo za to dobili na tradicionalnem srečanju “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju, kjer je bila letos razstava potic:
“Testo in nadev poznamo tudi v Porabju, toda pri nas pripravljamo Retaše, nimamo pa potice. Ko smo se pogovarjali o kulinarični delavnici, smo se odločili, da jo tokrat posvetimo prav potici, da bomo lahko naslednjič na Putj prinesli svojo lastno potico, tako kot imamo svojo gibanico.”
Pri peki jim je pomagala strokovnjakinja za dopolnilno dejavnost in kmečko družino Manca Kovačec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki je s sabo prinesla tudi potičnike, brez katerih ni prave slovenske potice, slaščice, ki so jo v preteklosti pekli samo ob največjih praznikih.
Mariborski kmetijski zavod sicer z rojaki iz Porabja sodeluje že pet let. Začelo se je z delavnicami na turistični kmetiji na Štajerskem, zdaj pa pridejo njihovi svetovalci v Porabje, letos so prvič vključili tudi otroke in jih naučili osnov jahanja, pojasnjuje Manca Kovačec, vesela, da se stiki krepijo.
Vse večji pa je tudi obisk na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer imajo prijave tudi za september, ponosno pove vodja Andreja Kovač, zadovoljna, saj so rezultati še nekoliko boljši, kot so bili lani:
“Moramo pa vedeti, da možnosti za povečanje ni več, dosegli smo maksimum. Kmetija mora ostati prava kmetija, ob kakršnihkoli dograditvah bi izgubila svoj čar. Za nas je pomemben tudi obisk zunaj glavne turistične sezone. Na tem delamo in kar se tiče stacionarnih gostov je tudi september že lepo popolnjen. Zanimivo je pa, da imamo rezervacije že za prihodnje leto. Večinoma gre za goste iz Madžarske, tudi iz Slovenije, prvič pa imamo prijave tudi iz Avstralije. Ne vem, kako so prišli do nas, smo pa veselil, da jih bomo lahko gostili.”
Več v tokratni oddaji, v kateri skupaj z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105. rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji, ki praznuje 50 let.
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z Ines Stupica, podjetniško svetovalko iz Celovca, in Daliborjem Udovičem, inovatorjem in podjetnikom s Hrvaške, tudi o priložnostih za čezmejno sodelovanje. Kakšna pa je porabska potica?
Ines Stupica je po končani Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru, na katero se je vpisala zaradi omejitve vpisa v Sloveniji, ostala na avstrijskem Koroškem. Na celovški univerzi je, da bi izboljšala svoje znanje nemščine, študirala publicistiko in komunikologijo. Že zgodaj se je soočila tudi z vprašanjem identitete:
“Kaj sem, sploh jaz, kam spadam, kje sem zaželena? Tu na Koroškem nebodigatreba in v Sloveniji kot, ja, izdajalec lastnega naroda.Zato iščeš priložnosti drugje, se identificiraš z drugimi.”
Splet okoliščin jo je pripeljal do tega, kjer je zdaj. Gospodarstvo jo je vedno zanimalo, toda številke ji nisi prav posebej ljube. Ko so na Slovenski gospodarski zvezi ustanavljali mladinsko organizacijo, so jo povabili k sodelovanju:
“Tako sem začela svojo poklicno pot in poklicanost.”
Po večletnem delu na SGZ se je odločila za samostojno podjetniško pot kot podjetniška svetovalka, čeprav še vedno sodeluje tudi s SGZ. Svetuje tako slovenskim podjetjem, ki iščejo posle na avstrijskem Koroškem, kot avstrijskim podjetjem, ki želijo poslovati v Sloveniji. Prav slednjih je, tudi na njeno presenečenje, veliko, kar polovica.
Ines Stupica vedno znova ugotavlja, da smo preveč obremenjeni s stereotipi. Ljudje se bojijo izgube kadrov, v smislu, mi mlade izobrazimo, nato pa gredo delat za tujce. Prepričana je tudi, da bi regija Alpe Jadran lahko dejansko zaživela, če bi le imeli ustrezno strategijo:
“Razno razna povezovanja in sklepanja nekih pogodb o sodelovanju nimajo smisla, če ni konkretnega koncepta in nekoga, ki prevzame vajeti v roke in izpelje projekt.”
Priložnosti je veliko, pravi:
“Jaz sem primer uspešnega izvoza ali pa kroženja gospodarstva, ker dejansko to regijo živim. Sem zavedna Slovenka in povezana z različnimi ustanovami in zbornicami v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Sem nek most, povezovalni člen, ki dokazuje, da se da, če se hoče.”
Pa se bo Ines Stupica kdaj vrnila v Slovenijo?
“To je zelo čudno vprašanje. V Sloveniji sem bila včeraj, v Slovenijo grem jutri, potem se vrnem za en dan in grem spet nazaj. Slovenije ne vidim kot tujo državo, ampak kot del regije. Tu (v Celovcu) me nihče ne vpraša, kdaj bom šla v Beljak. Slovenija je pol ure stran in jaz res živim to regijo.”
Kako pa so jo sprejeli v organizacijah koroških Slovencev? Tudi o tem v daljšem pogovoru v oddaji. Prisluhnite!
Med uspešnimi podjetniki slovenskega rodu na Hrvaškem je štiridesetletni Dalibor Udovič z Reke, magister gradbeništva, ki končuje doktorski študij. Več let je bil dejaven v obeh manjšinskih svetih, na mestni in županijski ravni ter v društvu Bazovica.
Leta 2011 se je podal v samostojne podjetniške vode. Njegovo podjetje, ki zaposluje 70 delavcev, ima danes poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Je strokovnjak in na področju geotehnike in geomehanike ter inovator na področju protipoplavne zaščite. Reški Novi list ga je marca letos po uspešnem posredovanju v Karlovcu javnosti predstavil kot “človeka, ki je rešil mesto pred poplavo”. To ne drži, pravi v pogovoru z Marjano Mirković, Karlovec so rešile Hrvatske vode, ki so jih najele:
“Mi smo inovatorji in smo pomagali z novim protipoplavnim sistemom. Njegova prednost je, da se ga lahko zelo hitro sestavi in razstavi. Sestavljen je iz jeklene mreže in geotekstila, v enem tednu pa lahko postavite 2, 3 kilometre obrambnega nasipa, ki ga, ko se vode umaknejo, hitro razstavite.”
Njegova podjetja se med drugim ukvarjajo z zavarovanjem nasipov, sanacijo skalnatih brežin in delajo tudi v Sloveniji. Težava pa je, pravi, da ni dovolj alpinističnih timov, ki bi bili pripravljeni redno sodelovati, kljub temu pa upa, da bo v Sloveniji našel dovolj usposobljenih kadrov.
Zaradi dela ga zdaj vse bolj vleče k Sloveniji, pojasnjuje. Oba starša sta Slovenca. Sam pa se ima za 3/4 Slovenca. Rojen je bil na Reki materi Slovenki in očetu, sicer prav tako rojenem na Reki, s slovenskimi koreninami po obeh starših. Večino življenja je prživel prav na Reki, zaradi dela pa se je nato preselil v Samobor, zdaj pa v Ogulinu gradijo veliko tovarno.
Ena od ljubezni Daliborja Udoviča je petje. Kot prvi tenor je 12 let pel v klapi Kvarner in pogosto popestril tudi številne kulturne dogodke v društvu, vse do preselitve v Samobor. Tja ga je pred osmimi leti povabil legendarni hrvaški muzikolog, skladatelj in dirigent, pomemben za ohranitev klapskega petja, Ljubo Stipišić Delmata (oče Gibbonija). Pel je v tamkajšnji klapi Samobor in nato še v zagrebški klapi Sagena, a se pred letom in pol zaradi družinskih in delovnih obveznosti poslovil od petja.
Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, odprti pred tremi leti, so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Zakaj prav potica? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, so idejo za to dobili na tradicionalnem srečanju “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju, kjer je bila letos razstava potic:
“Testo in nadev poznamo tudi v Porabju, toda pri nas pripravljamo Retaše, nimamo pa potice. Ko smo se pogovarjali o kulinarični delavnici, smo se odločili, da jo tokrat posvetimo prav potici, da bomo lahko naslednjič na Putj prinesli svojo lastno potico, tako kot imamo svojo gibanico.”
Pri peki jim je pomagala strokovnjakinja za dopolnilno dejavnost in kmečko družino Manca Kovačec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki je s sabo prinesla tudi potičnike, brez katerih ni prave slovenske potice, slaščice, ki so jo v preteklosti pekli samo ob največjih praznikih.
Mariborski kmetijski zavod sicer z rojaki iz Porabja sodeluje že pet let. Začelo se je z delavnicami na turistični kmetiji na Štajerskem, zdaj pa pridejo njihovi svetovalci v Porabje, letos so prvič vključili tudi otroke in jih naučili osnov jahanja, pojasnjuje Manca Kovačec, vesela, da se stiki krepijo.
Vse večji pa je tudi obisk na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer imajo prijave tudi za september, ponosno pove vodja Andreja Kovač, zadovoljna, saj so rezultati še nekoliko boljši, kot so bili lani:
“Moramo pa vedeti, da možnosti za povečanje ni več, dosegli smo maksimum. Kmetija mora ostati prava kmetija, ob kakršnihkoli dograditvah bi izgubila svoj čar. Za nas je pomemben tudi obisk zunaj glavne turistične sezone. Na tem delamo in kar se tiče stacionarnih gostov je tudi september že lepo popolnjen. Zanimivo je pa, da imamo rezervacije že za prihodnje leto. Večinoma gre za goste iz Madžarske, tudi iz Slovenije, prvič pa imamo prijave tudi iz Avstralije. Ne vem, kako so prišli do nas, smo pa veselil, da jih bomo lahko gostili.”
Več v tokratni oddaji, v kateri skupaj z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105. rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji, ki praznuje 50 let.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Neveljaven email naslov