Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 17. 9. 2018

17.09.2018


Od skrb zbujajočih razmer na Hrvaškem, srečanja treh kultur v Podkloštru, izobraževanja mladih kulturnih delavcev do druženja ljubiteljev rokodelstva

Stvari so prišle tako daleč, da moramo ljudem pojasnjevati, da pomoč človeku v stiski ni nezakonita, pravi mirovna aktivistka Vesna Teršelič, direktorica Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo:

“Ljudem moramo danes pojasnjevati, da je pomoč tistim, ki so v stiski, etična in zakonita ter da se sami ne izpostavljajo pregonu, če jim pomagajo.”

Documenta se je namreč pridružila akciji koalicije Dobrodošli in planincem in planinkam poslala pismo s prošnjo, naj pomagajo ljudem, ki so žejni ali so se izgubili. Ob tem Vesna Teršelič opozarja na hitre spremembe, ki se dogajajo:

“Dramatično je, kako se je v zadnjih časih, od 2016 do danes, spremenil pristop policije”

Na Hrvaškem so imeli v preteklosti pozitiven pristop do beguncev, ki se je razvil v časih vojne. Takrat je bilo pomembno sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo več kot 400.000. Skupaj s pregnanimi Hrvati je Hrvaška od leta 1991 sprejela skoraj milijon beguncev.

“Danes ljudi na mejah ubijajo. Ta novi pristop je škandalozen in šokanten. Neverjetno je, da se je v tako kratkem času tako radikalno spremenil pristop, da se ne spoštuje več pravic beguncev in azilantov.”

Vesna Teršelič je tudi prepričana, da bi morali vsi narediti veliko več:

“Smo v fazi zelo resne družbene regresije, nazadujemo in o tem je treba govoriti pogosto in javno. Prepričana sem, da lahko kot ljudje, institucije in kot države naredimo veliko več… Skupaj lahko najdemo boljše rešitve, ker Evropa potrebuje te begunce.”

Marjana Mirković se z rojakinjo iz Zagreba, ki je eno vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, pogovarja tudi o skrb zbujajočih razmerah na področju novinarstva in spoštovanja pravic manjšin, tudi o pobudi za razpis referenduma za zmanjšanje pravic poslancem, predstavnikom narodnih skupnosti v hrvaškem saboru.

“Manjšine so pod vse večjim pritiskom, veseli pa me uspeh zbiranja podpisov na ravni evropske unije za dodatno reguliranje pravic manjšin. Mislim, da lahko EU naredi veliko več za narodne manjšine, ki so bogastvo Evrope. “

Veliko srečanje kultur 

V Podkloštru na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo se je v nedeljo, 16.9.2018, v spomin na 100.obletnico konca prve svetovne vojne srečalo 20 kulturnih skupin iz vseh treh držav. Prireditev je pripravila koroška konsenzna skupina, v kateri so med drugim dve krovni organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) in koroški Heimatdienst. V skupni izjavi so se člani vnovič zavezali spravi. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm opozarja na pomen dialoga:

 “Gre za to, da v tem prostoru razvijemo sožitje, sodelovanje, saj je to predpogoj za miren razvoj tudi v prihodnje. V konsenzni skupini smo začeli kot nasprotniki in smo danes naredili velik korak naprej, tako da se ne vidimo več kot nasprotniki. Vsak je malo spremenil svoja stališča. Nujna je empatija do druge strani. Če danes pogledam, je slovenščina enakopravna. Stran, ki je še pred 10 let ščuvala priti njej, je ti sprejela.”

SID povezuje Slovence na Dunaju

Gostimo Nataljo Pinter, predsednico Slovenske iniciative Dunaj (SID), ki povezuje koroške Slovence in rojake iz Slovenije, njihova glavna naloga je skrb za slovenski jezik. Na Dunaju po nekaterih ocenah živi več 5000 Slovencev, večina jih je prišla iz Slovenije, del pa jih je tudi koroških Slovencev.

“Naša skrb je, da zajamemo obe skupini, da to ni samo društvo koroških Slovencev ali rojakov iz Slovenije. In uspeva nam.”

Primarna skrb je namenjena pouku slovenščine. Delamo dvotirno, pojasnjuje Natalja Pinter, tudi sama učiteljica. Dopolnilni pouk organizira Slovenija, pouk materinščine, kjer je bilo potrebno določeno število prijav, pa šolski svet.

“Tudi ta pouk je omejen samo na popoldne, kar predstavlja manjšo težavo, saj je treba otroke motivirati, da preidejo v šolo še popoldne. Pouk ni integriran.”

Za obe skupini, od 1. do 4. in od 4. do 8. razreda, se je prijavilo od 10 do 12 učencev. So to predvsem otroci iz vrst koroških Slovencev?

“Tudi tu so skupine zelo mešane. Rekla bi, da se koroški Slovenci zelo dobro zavedamo težav pri ohranjanju jezika, zato se res zelo trudimo, prav tako pa je tudi  kar velik del Slovencev, ki se tudi trudi za to, ker ve, kako hitro lahko v bilingualnem zakonu izgubiš materinščino.”

SID pripravlja za otroke tudi gledališki abonma s 5 predstavami skupin iz Slovenije, ki gostujejo na Dunaju in obisk je zelo dober, saj si vsako predstavo ogleda 100 gledalcev, za najmlajše imajo igralne urice, lani pa so ustanovili tudi  otroško gledališko skupino, ki jo prišla letos v Ankaran.

Za uspešne mlade zamejske kulturne delavce

Vzgajati aktivne in zavedne Slovence tudi v narodnostno vse bolj mešani šolski populaciji, kakovostno dopolnjevati ali ustvarjati kulturno ponudbo v naših, tudi v najbolj jezikovno zapostavljenih vaseh, terja veliko poguma in znanja, predvsem pa dolgoročno strateško zastavljeno pot. Tako je v vabilu na tridnevni seminar projekta Development zapisala tržaška Slovenka mlajše generacije, arhitektka Neža Kravos. Pobuda je bila uspešna.

30 mladih iz 14-ih različnih društev, krožkov in združenj iz Italije in Avstrije se je namreč udeležilo izobraževalnega tečaja za mlade kulturne delavce v starosti od 15-ega do 25-ega leta starosti. Potekal je v Lužnicah v Kanalski dolini, kot del projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, namenjenega spominu na goriškega zdravnika, kulturnega delavca in politika Mirka Špacapana. Zamisel za tečaj so, kot je Mirjam Muženič pojasnila Neža Kravos, dobili na enem podobnih seminarjev, ko so ugotovili, da mladim manjka znanj, kako uspešno voditi kulturno društvo.

“Odločili smo se svoje znanje razširiti in predati mlajšim članom.”

Odziv je bil izredno dober. In kakšne lastnosti mora imeti dober kulturni delavec?

“Teh pridevnikov je več. Biti mora pozoren, znati mora poslušati, aktiven, motiviran, znati mora delati v skupini, biti mora tudi nekoliko diplomatski, saj se ni enostavno premikati v našem prostoru, in seveda odločen in determiniran.”

Sicer pa se razmere v Avstriji in Italiji nekoliko razlikujejo, pravi Neža Kravos, arhitektka z magistrsko nalogo o idejni obnovi slovenskega Narodnega doma v Tržaškem predmestju pri Svetem Ivanu. To je zelo pomembna stavba za rojake, z bogato zgodovino, vendar že povsem zapuščena razvalina. Zakon, ki jo vrača Slovencem, je star 18 let, 11 let pa je na voljo prvi deželni denar za njeno obnovo. Še milijon sedemsto tisoč evrov je lani dodala tedanja uprava.

Z obnovo, ki bo potekala po nekoliko spremenjenih načrtih Neže Kravos, bi lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta

Rokodelstvo povezalo upokojence iz Slovenije in Porabja

Pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije deluje Komisija za tehnično kulturo, ki je poskrbela, da je 76 rokodelk in rokodelcev iz 30 društev obiskalo rojake na Madžarskem. Kot je Silvi Eöry povedal Branko Suhadolnik, so se za obisk zamejstva odločili na svoji rokodelski delavnici, ki jo redno pripravljajo v Izoli. In ker sodelujejo s predsednico porabskih slovenskih upokojencev Klaro Fodor, so se odločili za Monošter.

Odločitev je bila prava:

»Zelo lepo je. Rokodelstvo je eden pomembnih vidikov ZDUS. Naša vizija je, da ohranjamo tehnično, kulturno in etnografsko dediščino, da se družimo, prenašamo znanje med sovrstniki in naprej na mlade, predvsem pa, da se aktivno staramo.«

Kako dejavni so bili upokojenci v Porabju? Prisluhnite!

 

 

 

 


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 17. 9. 2018

17.09.2018


Od skrb zbujajočih razmer na Hrvaškem, srečanja treh kultur v Podkloštru, izobraževanja mladih kulturnih delavcev do druženja ljubiteljev rokodelstva

Stvari so prišle tako daleč, da moramo ljudem pojasnjevati, da pomoč človeku v stiski ni nezakonita, pravi mirovna aktivistka Vesna Teršelič, direktorica Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo:

“Ljudem moramo danes pojasnjevati, da je pomoč tistim, ki so v stiski, etična in zakonita ter da se sami ne izpostavljajo pregonu, če jim pomagajo.”

Documenta se je namreč pridružila akciji koalicije Dobrodošli in planincem in planinkam poslala pismo s prošnjo, naj pomagajo ljudem, ki so žejni ali so se izgubili. Ob tem Vesna Teršelič opozarja na hitre spremembe, ki se dogajajo:

“Dramatično je, kako se je v zadnjih časih, od 2016 do danes, spremenil pristop policije”

Na Hrvaškem so imeli v preteklosti pozitiven pristop do beguncev, ki se je razvil v časih vojne. Takrat je bilo pomembno sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo več kot 400.000. Skupaj s pregnanimi Hrvati je Hrvaška od leta 1991 sprejela skoraj milijon beguncev.

“Danes ljudi na mejah ubijajo. Ta novi pristop je škandalozen in šokanten. Neverjetno je, da se je v tako kratkem času tako radikalno spremenil pristop, da se ne spoštuje več pravic beguncev in azilantov.”

Vesna Teršelič je tudi prepričana, da bi morali vsi narediti veliko več:

“Smo v fazi zelo resne družbene regresije, nazadujemo in o tem je treba govoriti pogosto in javno. Prepričana sem, da lahko kot ljudje, institucije in kot države naredimo veliko več… Skupaj lahko najdemo boljše rešitve, ker Evropa potrebuje te begunce.”

Marjana Mirković se z rojakinjo iz Zagreba, ki je eno vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, pogovarja tudi o skrb zbujajočih razmerah na področju novinarstva in spoštovanja pravic manjšin, tudi o pobudi za razpis referenduma za zmanjšanje pravic poslancem, predstavnikom narodnih skupnosti v hrvaškem saboru.

“Manjšine so pod vse večjim pritiskom, veseli pa me uspeh zbiranja podpisov na ravni evropske unije za dodatno reguliranje pravic manjšin. Mislim, da lahko EU naredi veliko več za narodne manjšine, ki so bogastvo Evrope. “

Veliko srečanje kultur 

V Podkloštru na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo se je v nedeljo, 16.9.2018, v spomin na 100.obletnico konca prve svetovne vojne srečalo 20 kulturnih skupin iz vseh treh držav. Prireditev je pripravila koroška konsenzna skupina, v kateri so med drugim dve krovni organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) in koroški Heimatdienst. V skupni izjavi so se člani vnovič zavezali spravi. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm opozarja na pomen dialoga:

 “Gre za to, da v tem prostoru razvijemo sožitje, sodelovanje, saj je to predpogoj za miren razvoj tudi v prihodnje. V konsenzni skupini smo začeli kot nasprotniki in smo danes naredili velik korak naprej, tako da se ne vidimo več kot nasprotniki. Vsak je malo spremenil svoja stališča. Nujna je empatija do druge strani. Če danes pogledam, je slovenščina enakopravna. Stran, ki je še pred 10 let ščuvala priti njej, je ti sprejela.”

SID povezuje Slovence na Dunaju

Gostimo Nataljo Pinter, predsednico Slovenske iniciative Dunaj (SID), ki povezuje koroške Slovence in rojake iz Slovenije, njihova glavna naloga je skrb za slovenski jezik. Na Dunaju po nekaterih ocenah živi več 5000 Slovencev, večina jih je prišla iz Slovenije, del pa jih je tudi koroških Slovencev.

“Naša skrb je, da zajamemo obe skupini, da to ni samo društvo koroških Slovencev ali rojakov iz Slovenije. In uspeva nam.”

Primarna skrb je namenjena pouku slovenščine. Delamo dvotirno, pojasnjuje Natalja Pinter, tudi sama učiteljica. Dopolnilni pouk organizira Slovenija, pouk materinščine, kjer je bilo potrebno določeno število prijav, pa šolski svet.

“Tudi ta pouk je omejen samo na popoldne, kar predstavlja manjšo težavo, saj je treba otroke motivirati, da preidejo v šolo še popoldne. Pouk ni integriran.”

Za obe skupini, od 1. do 4. in od 4. do 8. razreda, se je prijavilo od 10 do 12 učencev. So to predvsem otroci iz vrst koroških Slovencev?

“Tudi tu so skupine zelo mešane. Rekla bi, da se koroški Slovenci zelo dobro zavedamo težav pri ohranjanju jezika, zato se res zelo trudimo, prav tako pa je tudi  kar velik del Slovencev, ki se tudi trudi za to, ker ve, kako hitro lahko v bilingualnem zakonu izgubiš materinščino.”

SID pripravlja za otroke tudi gledališki abonma s 5 predstavami skupin iz Slovenije, ki gostujejo na Dunaju in obisk je zelo dober, saj si vsako predstavo ogleda 100 gledalcev, za najmlajše imajo igralne urice, lani pa so ustanovili tudi  otroško gledališko skupino, ki jo prišla letos v Ankaran.

Za uspešne mlade zamejske kulturne delavce

Vzgajati aktivne in zavedne Slovence tudi v narodnostno vse bolj mešani šolski populaciji, kakovostno dopolnjevati ali ustvarjati kulturno ponudbo v naših, tudi v najbolj jezikovno zapostavljenih vaseh, terja veliko poguma in znanja, predvsem pa dolgoročno strateško zastavljeno pot. Tako je v vabilu na tridnevni seminar projekta Development zapisala tržaška Slovenka mlajše generacije, arhitektka Neža Kravos. Pobuda je bila uspešna.

30 mladih iz 14-ih različnih društev, krožkov in združenj iz Italije in Avstrije se je namreč udeležilo izobraževalnega tečaja za mlade kulturne delavce v starosti od 15-ega do 25-ega leta starosti. Potekal je v Lužnicah v Kanalski dolini, kot del projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, namenjenega spominu na goriškega zdravnika, kulturnega delavca in politika Mirka Špacapana. Zamisel za tečaj so, kot je Mirjam Muženič pojasnila Neža Kravos, dobili na enem podobnih seminarjev, ko so ugotovili, da mladim manjka znanj, kako uspešno voditi kulturno društvo.

“Odločili smo se svoje znanje razširiti in predati mlajšim članom.”

Odziv je bil izredno dober. In kakšne lastnosti mora imeti dober kulturni delavec?

“Teh pridevnikov je več. Biti mora pozoren, znati mora poslušati, aktiven, motiviran, znati mora delati v skupini, biti mora tudi nekoliko diplomatski, saj se ni enostavno premikati v našem prostoru, in seveda odločen in determiniran.”

Sicer pa se razmere v Avstriji in Italiji nekoliko razlikujejo, pravi Neža Kravos, arhitektka z magistrsko nalogo o idejni obnovi slovenskega Narodnega doma v Tržaškem predmestju pri Svetem Ivanu. To je zelo pomembna stavba za rojake, z bogato zgodovino, vendar že povsem zapuščena razvalina. Zakon, ki jo vrača Slovencem, je star 18 let, 11 let pa je na voljo prvi deželni denar za njeno obnovo. Še milijon sedemsto tisoč evrov je lani dodala tedanja uprava.

Z obnovo, ki bo potekala po nekoliko spremenjenih načrtih Neže Kravos, bi lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta

Rokodelstvo povezalo upokojence iz Slovenije in Porabja

Pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije deluje Komisija za tehnično kulturo, ki je poskrbela, da je 76 rokodelk in rokodelcev iz 30 društev obiskalo rojake na Madžarskem. Kot je Silvi Eöry povedal Branko Suhadolnik, so se za obisk zamejstva odločili na svoji rokodelski delavnici, ki jo redno pripravljajo v Izoli. In ker sodelujejo s predsednico porabskih slovenskih upokojencev Klaro Fodor, so se odločili za Monošter.

Odločitev je bila prava:

»Zelo lepo je. Rokodelstvo je eden pomembnih vidikov ZDUS. Naša vizija je, da ohranjamo tehnično, kulturno in etnografsko dediščino, da se družimo, prenašamo znanje med sovrstniki in naprej na mlade, predvsem pa, da se aktivno staramo.«

Kako dejavni so bili upokojenci v Porabju? Prisluhnite!

 

 

 

 


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


27.06.2022

Poklic, ki je poklicanost

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


Stran 5 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov