Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk
Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.
“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z doktoratom iz naravoslovja.”
Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:
“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”
Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:
“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “
Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!
V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.
V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!
Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:
“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”
Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.
Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:
“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”
Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja. Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.
“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”
Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.
Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna, 2014; Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017) je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.
Samo, da smo zdravi,
dalo se bo živet,
čeprav je za nami veliko let.
Moramo vedno misliti na to,
da bi lahko slabše bilo!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk
Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.
“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z doktoratom iz naravoslovja.”
Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:
“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”
Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:
“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “
Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!
V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.
V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!
Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:
“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”
Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.
Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:
“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”
Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja. Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.
“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”
Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.
Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna, 2014; Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017) je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.
Samo, da smo zdravi,
dalo se bo živet,
čeprav je za nami veliko let.
Moramo vedno misliti na to,
da bi lahko slabše bilo!
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Neveljaven email naslov