Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od srečanja slovenskih društev na Hrvaškem, brezplačne psihosocialne pomoči koroškim Slovencem do izzivov tretjega tisočletja za Slovence v Italiji in Porabju
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem že desetletje in pol pripravlja letna srečanja vseh članic. Tokrat se je več sto rojakov zbralo v slikovitem Lovranu pri Opatiji. Druženje ob slovenski glasbi je bila priložnost za obujanje spominov in razprave o prihodnosti, ki prinaša nove izzive.
Vsi slavnostni govorniki, ki so pozdravili udeležence, so poudarili pomen delovanja slovenskih društev, rojakom pa se je za njihov trud, pomemben in dragocen za ohranitev jezika in kulture, posebej zahvalila nova predsednica Zveze slovenskih društev dr. Barbara Riman, ki opozarja na kar nekaj perečih problemov. Eden od njih je upad števila članstva, zato si v delovanje društev želijo pritegniti več mladih. Slovenija pa mora urediti vprašanje različnega statusa in sprejeti strategijo, opozarja Barbara Riman:
»Bilo bi zelo dobro, če bi Slovenija sprejela dolgoročno strategijo odnosa do Slovencev na Hrvaškem, vendar pa ta strategija ne bi smela biti povezana izključno s trenutno politiko, temveč naj bi veljala tudi za prihodnje vlade.«
Problem so tudi mediji.
»Treba je omeniti, da Slovenci na hrvaškem nimamo svojih medijev. Imamo biltene, ki izhajajo vsaka tri ali štiri meseca, kar ni dovolj. Pogrešamo radijsko oddajo in televizijski program.«
Tudi dolgoletni predsednik krovne organizacije, zdaj častni predsednik, in član sveta hrvaške vlade za narodne manjšine Darko Šonc opozarja na pomanjkanje denarja, mladih in medijev:
»Predsedniki in ljudje, ki vodijo društva, enostavno brez financ izgubijo voljo. Entuziazem ima svojo mejo in to je res žalostno. Mislim, da tam kjer je en Slovenec, bi morali imeti društvo.«
Pomembna je družina, tudi za identiteto, je prepričan Darko Šonc:
»Mlade ne zanimajo atributi slovenstva. Če ga ne prinesejo iz svojega doma, ga ne začutijo. Generacija malo mlajših od mene še čuti to slovenstvo v sebi, v srcu… ampak naša prihodnost ni oranžna.«
Kako pa delujejo slovenska društva drugod po Hrvaškem? Tudi o tem več v prispevku Marjane Mirković.
Travme zaradi nacionalsocializma so na številnih koroških slovenskih družinah pustile neizbrisen pečat in se prenesle na naslednje generacije. Društvo ASPIS iz Celovca jim ponuja poseben brezplačen program psihosocialne pomoči, v katerem kot psihoterapevt sodeluje dr. Daniel Wutti, profesor na visoki pedagoški šoli v Celovcu.
»Simptomi travm so različni. Če govorimo o drugi generaciji, generaciji otrok neposrednih žrtev nacionalsocializma, vidimo, da so oni prav tako doživljali pritisk te obvojne dobe, pa tudi pritisk, ki so jim ga zavestno ali podzavestno predali starši.«
Da je projekt pomemben, dokazujejo številke. V petih letih je pomoč poiskalo več kot 70 ljudi, čeprav bi jih lahko bilo še precej več, je prepričan Wutti:
»Sam opažam v ožjem krogu znancev, da je to pravzaprav pomoč, ki je res koristna. Dandanes psihoterapija kot taka ni več stigma, negativna konotacija je odpadla, zato je to ponudba, ki jo priporočam koroškim Slovencem, da si jo enkrat ogledajo. Z mojega vidika je to neke vrste zelo pozna, ampak vendarle odškodnina za to kar so storili koroškim Slovencem v drugi svetovni vojni v času nacionalsocializma.«
Psihosocialna pomoč za koroške Slovence in njihove potomce je samo eden od projektov društva Aspis, ustanovljenega pred 20 leti za pomoč beguncem iz držav nekdanje Jugoslavije. Na začetku 21. stoletja so pomagali beguncem iz Čečenije, danes pa 9 psihoterapevtov pomaga prebežnikom predvsem iz Sirije in Afganistana.
“Na žalost v zadnjem času vidimo vse več tudi Kurdov iz Turčije. Prav prek prebežnikov, ki jim pomagamo, se lahko vidi, kje so največja krizna žarišča v svetu.”
Mnogi med njimi se zdaj soočajo tudi s strahom, da jih bodo avstrijske oblasti izgnale, kar še dodatno povečuje njihove travme. Nova vlada pa s svojo politiko povzroča še dodatne težave, pojasnjuje Daniel Wutti, sogovornik v tokratnih oddaji.
Skupnost v središču Evrope je naslov monografije Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu, ki sta jo uredili raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Strokovni prispevki različnih avtorjev, ki vsak zase in vsi skupaj celovito osvetljujejo Slovence v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja.
Publikacija z modrimi platnicami in podobo Lojzeta Spacala na naslovnici ponuja sodoben pogled v življenje avtohtone slovenske narodne skupnosti v osrčju Evrope, naseljene vzdolž meje med italijansko deželo Furlanijo julijsko krajino in Slovenijo.
Knjiga bralcu omogoči vpogled v prizadevanja njenih pripadnikov, da bi ohranili svoje kulturne in jezikovne posebnosti in se soočili z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa narodne skupnosti. Raziskovalka slovenskega inštituta v Trstu, ki se ukvarja z izobraževanjem v večkulturnih in večjezičnih okoljih, Norina Bogatec v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje, da je zbornik namenjen slovenski in italijanski publiki:
“Namenjen je tistim, ki nas želijo spoznati ali poglobiti znanje o nas, pa tudi samim pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Želeli bi, da bi ta publikacija postala uporabno gradivo pri vodenju ustanov, organizacij in pri soočanju z dilemami slovenske narodne skupnosti v Italiji.”
Kako so pripadniki narodne skupnosti odzivajo na nove potrebe domačega prostora in sodobnega časa. So pripravljeni na spremembe?
Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in slovensko narodno skupnost na Madžarskem je naslov štiri letnega projekta, ki ga sofinancira evropski socialni sklad, v okviru katerega so 12.10.2018 v Porabju pripravili skupni šolski dan učencev porabskih in prekmurskih dvojezičnih osnovnih šol.
Učenci iz Slovenije so tako lahko spoznali porabske vrstnike in si ogledali življenje v tem delu Madžarske, učitelji pa so izmenjali tudi izkušnje pri poučevanju na dvojezičnih šolah. Vedno znova se ob tem poraja vprašanje kakovosti znanja učencev. Praksa, žal, kaže, da porabski učenci ob koncu osnovne šole zelo slabo obvladajo slovenski jezik. Na to že vrsto let opozarja tudi višja svetovalka za slovensko šolstvo na Madžarskem Valerija Perger:
“Vedno bolj opažamo, je učenje slovenščine odvisno od vrtcev in šole. Vemo pa, da le to ne more nadomestiti primanjkljaja učenja v družinah. Prav slovenščina v družinah bi morala biti tista, ki bi ohranjala znanje, občutek za jezik in pripadnost. Žal porabske družine praktično slovensko ne govorijo več.”
Kako pa so se v Porabju spoznavali učenci? Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od srečanja slovenskih društev na Hrvaškem, brezplačne psihosocialne pomoči koroškim Slovencem do izzivov tretjega tisočletja za Slovence v Italiji in Porabju
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem že desetletje in pol pripravlja letna srečanja vseh članic. Tokrat se je več sto rojakov zbralo v slikovitem Lovranu pri Opatiji. Druženje ob slovenski glasbi je bila priložnost za obujanje spominov in razprave o prihodnosti, ki prinaša nove izzive.
Vsi slavnostni govorniki, ki so pozdravili udeležence, so poudarili pomen delovanja slovenskih društev, rojakom pa se je za njihov trud, pomemben in dragocen za ohranitev jezika in kulture, posebej zahvalila nova predsednica Zveze slovenskih društev dr. Barbara Riman, ki opozarja na kar nekaj perečih problemov. Eden od njih je upad števila članstva, zato si v delovanje društev želijo pritegniti več mladih. Slovenija pa mora urediti vprašanje različnega statusa in sprejeti strategijo, opozarja Barbara Riman:
»Bilo bi zelo dobro, če bi Slovenija sprejela dolgoročno strategijo odnosa do Slovencev na Hrvaškem, vendar pa ta strategija ne bi smela biti povezana izključno s trenutno politiko, temveč naj bi veljala tudi za prihodnje vlade.«
Problem so tudi mediji.
»Treba je omeniti, da Slovenci na hrvaškem nimamo svojih medijev. Imamo biltene, ki izhajajo vsaka tri ali štiri meseca, kar ni dovolj. Pogrešamo radijsko oddajo in televizijski program.«
Tudi dolgoletni predsednik krovne organizacije, zdaj častni predsednik, in član sveta hrvaške vlade za narodne manjšine Darko Šonc opozarja na pomanjkanje denarja, mladih in medijev:
»Predsedniki in ljudje, ki vodijo društva, enostavno brez financ izgubijo voljo. Entuziazem ima svojo mejo in to je res žalostno. Mislim, da tam kjer je en Slovenec, bi morali imeti društvo.«
Pomembna je družina, tudi za identiteto, je prepričan Darko Šonc:
»Mlade ne zanimajo atributi slovenstva. Če ga ne prinesejo iz svojega doma, ga ne začutijo. Generacija malo mlajših od mene še čuti to slovenstvo v sebi, v srcu… ampak naša prihodnost ni oranžna.«
Kako pa delujejo slovenska društva drugod po Hrvaškem? Tudi o tem več v prispevku Marjane Mirković.
Travme zaradi nacionalsocializma so na številnih koroških slovenskih družinah pustile neizbrisen pečat in se prenesle na naslednje generacije. Društvo ASPIS iz Celovca jim ponuja poseben brezplačen program psihosocialne pomoči, v katerem kot psihoterapevt sodeluje dr. Daniel Wutti, profesor na visoki pedagoški šoli v Celovcu.
»Simptomi travm so različni. Če govorimo o drugi generaciji, generaciji otrok neposrednih žrtev nacionalsocializma, vidimo, da so oni prav tako doživljali pritisk te obvojne dobe, pa tudi pritisk, ki so jim ga zavestno ali podzavestno predali starši.«
Da je projekt pomemben, dokazujejo številke. V petih letih je pomoč poiskalo več kot 70 ljudi, čeprav bi jih lahko bilo še precej več, je prepričan Wutti:
»Sam opažam v ožjem krogu znancev, da je to pravzaprav pomoč, ki je res koristna. Dandanes psihoterapija kot taka ni več stigma, negativna konotacija je odpadla, zato je to ponudba, ki jo priporočam koroškim Slovencem, da si jo enkrat ogledajo. Z mojega vidika je to neke vrste zelo pozna, ampak vendarle odškodnina za to kar so storili koroškim Slovencem v drugi svetovni vojni v času nacionalsocializma.«
Psihosocialna pomoč za koroške Slovence in njihove potomce je samo eden od projektov društva Aspis, ustanovljenega pred 20 leti za pomoč beguncem iz držav nekdanje Jugoslavije. Na začetku 21. stoletja so pomagali beguncem iz Čečenije, danes pa 9 psihoterapevtov pomaga prebežnikom predvsem iz Sirije in Afganistana.
“Na žalost v zadnjem času vidimo vse več tudi Kurdov iz Turčije. Prav prek prebežnikov, ki jim pomagamo, se lahko vidi, kje so največja krizna žarišča v svetu.”
Mnogi med njimi se zdaj soočajo tudi s strahom, da jih bodo avstrijske oblasti izgnale, kar še dodatno povečuje njihove travme. Nova vlada pa s svojo politiko povzroča še dodatne težave, pojasnjuje Daniel Wutti, sogovornik v tokratnih oddaji.
Skupnost v središču Evrope je naslov monografije Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu, ki sta jo uredili raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Strokovni prispevki različnih avtorjev, ki vsak zase in vsi skupaj celovito osvetljujejo Slovence v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja.
Publikacija z modrimi platnicami in podobo Lojzeta Spacala na naslovnici ponuja sodoben pogled v življenje avtohtone slovenske narodne skupnosti v osrčju Evrope, naseljene vzdolž meje med italijansko deželo Furlanijo julijsko krajino in Slovenijo.
Knjiga bralcu omogoči vpogled v prizadevanja njenih pripadnikov, da bi ohranili svoje kulturne in jezikovne posebnosti in se soočili z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa narodne skupnosti. Raziskovalka slovenskega inštituta v Trstu, ki se ukvarja z izobraževanjem v večkulturnih in večjezičnih okoljih, Norina Bogatec v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje, da je zbornik namenjen slovenski in italijanski publiki:
“Namenjen je tistim, ki nas želijo spoznati ali poglobiti znanje o nas, pa tudi samim pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Želeli bi, da bi ta publikacija postala uporabno gradivo pri vodenju ustanov, organizacij in pri soočanju z dilemami slovenske narodne skupnosti v Italiji.”
Kako so pripadniki narodne skupnosti odzivajo na nove potrebe domačega prostora in sodobnega časa. So pripravljeni na spremembe?
Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in slovensko narodno skupnost na Madžarskem je naslov štiri letnega projekta, ki ga sofinancira evropski socialni sklad, v okviru katerega so 12.10.2018 v Porabju pripravili skupni šolski dan učencev porabskih in prekmurskih dvojezičnih osnovnih šol.
Učenci iz Slovenije so tako lahko spoznali porabske vrstnike in si ogledali življenje v tem delu Madžarske, učitelji pa so izmenjali tudi izkušnje pri poučevanju na dvojezičnih šolah. Vedno znova se ob tem poraja vprašanje kakovosti znanja učencev. Praksa, žal, kaže, da porabski učenci ob koncu osnovne šole zelo slabo obvladajo slovenski jezik. Na to že vrsto let opozarja tudi višja svetovalka za slovensko šolstvo na Madžarskem Valerija Perger:
“Vedno bolj opažamo, je učenje slovenščine odvisno od vrtcev in šole. Vemo pa, da le to ne more nadomestiti primanjkljaja učenja v družinah. Prav slovenščina v družinah bi morala biti tista, ki bi ohranjala znanje, občutek za jezik in pripadnost. Žal porabske družine praktično slovensko ne govorijo več.”
Kako pa so se v Porabju spoznavali učenci? Prisluhnite!
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov