Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prvi redni seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in obisku pristojnega ministra pri porabskih Slovencih, na novem slovenskem lektoratu na Reki ter med rojaki v Istri in Reziji
Komisija, ki je v državnem zboru pristojna za odnose s Slovenci v zamejstvu, se je v mandatu 2008–2011 sešla kar na 22 rednih in 12 nujnih sejah, nato pa je zanimanje poslancev uplahnilo. V minulih dveh mandatih je namreč omenjena komisija imela le po štiri redne seje na mandat. V prejšnjem mandatu je bila prva redna seja leto in pol po začetku dela.
Zdaj se, kot kaže, praksa spreminja. Štiri mesece po začetku mandata se je komisija pod vodstvom Ljudmile Novak, nekdanje ministrice za to področje, na prvi redni seji seznanila s težavami avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. In kakšne so razmere? Po ocenah pristojnega ministra Petra Česnika niso slabe, so pa med državami precejšnje razlike. Podrobnosti lahko slišite v oddaji.
Minister Peter Česnik je prvič uradno obiskal porabske Slovence, pridružil pa se mu je tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je med drugim govoril o financiranju slovenske narodne skupnosti v Porabju in drugih sosednjih državah. Prepričan je, da bi jim morali v proračunu za prihodnje leto nameniti več denarja.
Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Šestdeseti lektorat slovenskega jezika po svetu bo sprva deloval le dve uri na teden, kar ni veliko. Glede na vse večje zanimanje tako tistih, ki imajo slovenske prednike, kot tudi hrvaških državljanov, ki se želijo naučiti slovenščine, si pristojni želijo, da bi lektorat čim prej prerasel v trden študij slovenistike. Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik z ljubljanske filozofske fakultete so na to pripravljeni, pravi vodja programa Mojca Nidorfer Šiškovič.
Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri, ki so iz tedna prerasli v skoraj mesec dni, in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili 21. oktobra 1838.
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Po prvi redni seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in obisku pristojnega ministra pri porabskih Slovencih, na novem slovenskem lektoratu na Reki ter med rojaki v Istri in Reziji
Komisija, ki je v državnem zboru pristojna za odnose s Slovenci v zamejstvu, se je v mandatu 2008–2011 sešla kar na 22 rednih in 12 nujnih sejah, nato pa je zanimanje poslancev uplahnilo. V minulih dveh mandatih je namreč omenjena komisija imela le po štiri redne seje na mandat. V prejšnjem mandatu je bila prva redna seja leto in pol po začetku dela.
Zdaj se, kot kaže, praksa spreminja. Štiri mesece po začetku mandata se je komisija pod vodstvom Ljudmile Novak, nekdanje ministrice za to področje, na prvi redni seji seznanila s težavami avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. In kakšne so razmere? Po ocenah pristojnega ministra Petra Česnika niso slabe, so pa med državami precejšnje razlike. Podrobnosti lahko slišite v oddaji.
Minister Peter Česnik je prvič uradno obiskal porabske Slovence, pridružil pa se mu je tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je med drugim govoril o financiranju slovenske narodne skupnosti v Porabju in drugih sosednjih državah. Prepričan je, da bi jim morali v proračunu za prihodnje leto nameniti več denarja.
Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Šestdeseti lektorat slovenskega jezika po svetu bo sprva deloval le dve uri na teden, kar ni veliko. Glede na vse večje zanimanje tako tistih, ki imajo slovenske prednike, kot tudi hrvaških državljanov, ki se želijo naučiti slovenščine, si pristojni želijo, da bi lektorat čim prej prerasel v trden študij slovenistike. Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik z ljubljanske filozofske fakultete so na to pripravljeni, pravi vodja programa Mojca Nidorfer Šiškovič.
Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri, ki so iz tedna prerasli v skoraj mesec dni, in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili 21. oktobra 1838.
Prisluhnite!
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Neveljaven email naslov