Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 25.2.2019

25.02.2019


Pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca

Kako bo v Porabju jutri?

V Porabju je vse bolj živahno, tudi zaradi obiskov visokih državnih predstavnikov. 21.2. 2019 sta predsednik državnega zbora Dejan Židan in njegov madžarski kolega László Kövér skupaj obiskala najprej prekmurske Madžare in nato še porabske Slovence. Optimizma ni manjkalo.

Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je na sedežu te krovne organizacije porabskih Slovencev na Gornjem Seniku sprejel predsednika obeh parlamentov, v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, zakaj je bil tokratni obisk še posebej pomemben.

»Ker smo lani pripravili razvojni program slovenskega Porabja in tu smo oba predsednika prosili, še posebej za madžarskega, naj vlada podpre ta program in naj takoj poskrbi za finančna sredstva, da se bodo že letos začele priprave. S slovenske strani pa smo prosili predsednika, naj da tudi Slovenija finančno podporo za ta program.«

Na seji mešane slovensko madžarske komisije so namreč sklenili, da bosta obe državi finančno podprli programe gospodarskega razvoja območij, kjer živita narodni skupnosti.

Kot je ob obisku napovedal predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, bo madžarska vlada omenjeni 50 milijonov evrov vreden program že kmalu sprejela. Strinjal se je s porabskimi sogovorniki, da za obstoj narodnosti ni pomembno le negovanje in ohranjanje  maternega jezika, ampak tudi gospodarski razvoj območja, na katerem pripadniki slovenske narodne skupnosti  na Madžarskem živijo.  Predsednik madžarskega državnega zbora je ob tem še poudaril.

»Izmed 13 narodnosti, ki jih imamo na Madžarskem, je, po mojem mnenju, slovenska najbolj aktivna, sploh, če to ocenjujemo v luči tega, da gre za številčno majhno narodno skupnost. Predlogi, ki so jih posredovali na vlado imajo tako moralno kot intelektualno podlago. Pomembno je tudi to, da skupaj s prekmurskimi Madžari usklajeno predstavljajo svoje pobude obema vladama.«

Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan pa je izpostavil, kako prelomen je razvojni program slovenskega Porabja, saj je utrjevanje gospodarske moči narodne skupnosti poleg jezika in kulture najpomembnejši pogoj za obstoj narodne skupnosti.

»Danes opazujemo optimizem. Optimizem tako pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti v Porabju kot pri madžarski skupnosti v Prekmurju. S predsednikom sva si zadala veliko nalog in čez leto dni, ko bova ponovila  ta obisk na obeh straneh meje, bova preverila, ali sva jih realizirala in ker najina beseda velja, bova to morala realizirati.”

Ali se bodo obljube uresničile, bomo spremljali tudi v oddaji Sotočja. In če so se politiki  ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo Porabja, se je Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ukvarjala predvsem z njegovo preteklostjo.

V Števanovcih so tako 19.2.2019 predstavili njeno knjigo z naslovom Fajn je bilou, v kateri porabski Slovenci ugotavljajo, da je bilo včasih bolje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!

Nujne spremembe v šolstvu – kako ujeti zadnjih vagon vlaka

Rojaki v sosednjih državah maternemu jeziku, tudi zaradi razmer v katerih živijo, posvečajo posebno skrb. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imajo možnost šolanja v maternem jeziku, kar je za razvoj jezika velika prednost, ugotavljajo strokovnjaki. Ob tem pa že vrsto let opozarjajo, da se razmere v šolah s slovenskim učnim jezikom spreminjajo. In na to se morajo odzvati tako šole kot politične in civilnodružbene organizacije.

Kot ugotavlja doktorica Matejka Grgič iz tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, je možnost šolanja v slovenskem jeziku rojakom v Furlaniji Julijski krajini pomenila simbolno priznanje.

»Ko so te šole nastale, so imele seveda zelo pomembno politično funkcijo, simbolno vrednost,  največ kar lahko manjšina doseže, da ima šolo, kjer je manjšinski jezik ne samo predmet, ampak tudi učni jezik. Podoben status imajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. To je največ, kar lahko manjšina formalno doseže.«

Toda svet se je spremenil. Včasih so te šole obiskovali učenci, ki so doma govorili samo slovensko in so se italijanščine začeli učiti šele v šoli. Temu so bili prilagojeni tudi učni programi. Danes pa v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji vpisujejo tudi otroke iz mešanih slovensko italijanskih družin, povsem italijanskih družin in drugi, opozarja dr. Matejka Grgič. Različna so tudi pričakovanja staršev.

»Ni več te zelo jasne delitve slovenščina in italijanščina, prvi in drugi, domači in tuji jezik. Tu je veliko različnih življenjskih situacij in tega šolski programi ne upoštevajo in to se mora njuno spremeniti.«        

Kako hitro se bodo lahko spremenili programi, je odvisno od pritiska na šolnike, je prepričana naša sogovornica. Posamezniki lahko nekaj naredijo, toda spremembe morajo biti sistemske. Pa je tudi slovenska narodna skupnost pripravljena na te nujne spremembe, o katerih se razpravlja že nekaj let?

»Mislim, da se je senzibilnost za jezik, jezikovne teme v zadnjih petih, šestih letih pri nas dobesedno eksplodirala. Mi smo si zatiskali oči pred realnostjo dobrih 20 let. Prve raziskave, ki so kazale na vse te trende, na vse to sta kolegici  Norina Bogatec in Suzana Pertot opozarjali pred več kot 20 leti. Če bi zdaj naredili Ten years challenge, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, bi videli, da se situacija ni bistveno spremenila. Dejstvo pa je, da mi takrat nismo ukrepali in zdaj je samo še vprašanje, ali smo zadnji vlak zamudili, ali pa lahko še ujamemo zadnji vagon.«

Kako? Daljši pogovor z doktorico Matejko Grgič, jezikoslovko in raziskovalko tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, lahko slišite v oddaji. Mirjam Muženič več pove o možnostih čezmejnega opravljanja obvezne prakse, še enem od programov Interreg Slovenija Italija.

Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pojasni, kako pomembna sta vpisa ziljskega žegna in ziljske noše na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca.  To je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, kar je še dodatni razlog za zadovoljstvo in pomembna spodbuda Ziljanom, ki skušajo ohraniti svoje narečje.

Pridružimo pa se tudi učencem slovenskega jezika na reški osnovni šoli Kozala, ki so jih obiskali mladi škoromati iz osnovne šole Podgrad.

Pustne šeme z Bistriškega se pogosto udeležujejo karnevalskih dogodkov na Reki in okolici, podgrajski škoromati pa so posebej znani gostje v Kastvu in Matuljih, kjer so več let sodelovali na reviji zvončarjev. Tokrat so na Reki, na osnovni šoli Kozala, predstavili tri člane svojega podmladka.

Sandra Grudenić, učiteljica pouka slovenščine kot izbirnega predmeta po t.i. modelu C manjšinske zakonodaje na osnovni šoli Kozala, sodelovanje s šolami v Sloveniji napoveduje tudi v prihodnje.

»Skušamo nekako povezati obmejne občine. Mogoče tudi zato, ker izhajam iz Ilirske Bistrice in želim predstaviti tudi svoj kraj. Zvončarska tradicija je na hrvaški strani zelo močna, tako kot na slovenski, in zdi se mi prav, da se učenci podučijo o kulturi slovenske strani, ki je podobna.«

Vezi, družinske in poslovne, so namreč še vedno tesne in ljudje so ostali povezani kljub meji, pojasnjuje učiteljica slovenskega jezika Sandra Grudenić, zadovoljna z udeležbo pri pouku. Letos ga namreč obiskuje kar 30 učencev, od teh jih je 13 prvošolcev, več kot polovica vseh, ki so letos vpisani v prvi razred.

Prisluhnite!


Sotočja

858 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 25.2.2019

25.02.2019


Pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca

Kako bo v Porabju jutri?

V Porabju je vse bolj živahno, tudi zaradi obiskov visokih državnih predstavnikov. 21.2. 2019 sta predsednik državnega zbora Dejan Židan in njegov madžarski kolega László Kövér skupaj obiskala najprej prekmurske Madžare in nato še porabske Slovence. Optimizma ni manjkalo.

Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je na sedežu te krovne organizacije porabskih Slovencev na Gornjem Seniku sprejel predsednika obeh parlamentov, v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, zakaj je bil tokratni obisk še posebej pomemben.

»Ker smo lani pripravili razvojni program slovenskega Porabja in tu smo oba predsednika prosili, še posebej za madžarskega, naj vlada podpre ta program in naj takoj poskrbi za finančna sredstva, da se bodo že letos začele priprave. S slovenske strani pa smo prosili predsednika, naj da tudi Slovenija finančno podporo za ta program.«

Na seji mešane slovensko madžarske komisije so namreč sklenili, da bosta obe državi finančno podprli programe gospodarskega razvoja območij, kjer živita narodni skupnosti.

Kot je ob obisku napovedal predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, bo madžarska vlada omenjeni 50 milijonov evrov vreden program že kmalu sprejela. Strinjal se je s porabskimi sogovorniki, da za obstoj narodnosti ni pomembno le negovanje in ohranjanje  maternega jezika, ampak tudi gospodarski razvoj območja, na katerem pripadniki slovenske narodne skupnosti  na Madžarskem živijo.  Predsednik madžarskega državnega zbora je ob tem še poudaril.

»Izmed 13 narodnosti, ki jih imamo na Madžarskem, je, po mojem mnenju, slovenska najbolj aktivna, sploh, če to ocenjujemo v luči tega, da gre za številčno majhno narodno skupnost. Predlogi, ki so jih posredovali na vlado imajo tako moralno kot intelektualno podlago. Pomembno je tudi to, da skupaj s prekmurskimi Madžari usklajeno predstavljajo svoje pobude obema vladama.«

Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan pa je izpostavil, kako prelomen je razvojni program slovenskega Porabja, saj je utrjevanje gospodarske moči narodne skupnosti poleg jezika in kulture najpomembnejši pogoj za obstoj narodne skupnosti.

»Danes opazujemo optimizem. Optimizem tako pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti v Porabju kot pri madžarski skupnosti v Prekmurju. S predsednikom sva si zadala veliko nalog in čez leto dni, ko bova ponovila  ta obisk na obeh straneh meje, bova preverila, ali sva jih realizirala in ker najina beseda velja, bova to morala realizirati.”

Ali se bodo obljube uresničile, bomo spremljali tudi v oddaji Sotočja. In če so se politiki  ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo Porabja, se je Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ukvarjala predvsem z njegovo preteklostjo.

V Števanovcih so tako 19.2.2019 predstavili njeno knjigo z naslovom Fajn je bilou, v kateri porabski Slovenci ugotavljajo, da je bilo včasih bolje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!

Nujne spremembe v šolstvu – kako ujeti zadnjih vagon vlaka

Rojaki v sosednjih državah maternemu jeziku, tudi zaradi razmer v katerih živijo, posvečajo posebno skrb. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imajo možnost šolanja v maternem jeziku, kar je za razvoj jezika velika prednost, ugotavljajo strokovnjaki. Ob tem pa že vrsto let opozarjajo, da se razmere v šolah s slovenskim učnim jezikom spreminjajo. In na to se morajo odzvati tako šole kot politične in civilnodružbene organizacije.

Kot ugotavlja doktorica Matejka Grgič iz tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, je možnost šolanja v slovenskem jeziku rojakom v Furlaniji Julijski krajini pomenila simbolno priznanje.

»Ko so te šole nastale, so imele seveda zelo pomembno politično funkcijo, simbolno vrednost,  največ kar lahko manjšina doseže, da ima šolo, kjer je manjšinski jezik ne samo predmet, ampak tudi učni jezik. Podoben status imajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. To je največ, kar lahko manjšina formalno doseže.«

Toda svet se je spremenil. Včasih so te šole obiskovali učenci, ki so doma govorili samo slovensko in so se italijanščine začeli učiti šele v šoli. Temu so bili prilagojeni tudi učni programi. Danes pa v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji vpisujejo tudi otroke iz mešanih slovensko italijanskih družin, povsem italijanskih družin in drugi, opozarja dr. Matejka Grgič. Različna so tudi pričakovanja staršev.

»Ni več te zelo jasne delitve slovenščina in italijanščina, prvi in drugi, domači in tuji jezik. Tu je veliko različnih življenjskih situacij in tega šolski programi ne upoštevajo in to se mora njuno spremeniti.«        

Kako hitro se bodo lahko spremenili programi, je odvisno od pritiska na šolnike, je prepričana naša sogovornica. Posamezniki lahko nekaj naredijo, toda spremembe morajo biti sistemske. Pa je tudi slovenska narodna skupnost pripravljena na te nujne spremembe, o katerih se razpravlja že nekaj let?

»Mislim, da se je senzibilnost za jezik, jezikovne teme v zadnjih petih, šestih letih pri nas dobesedno eksplodirala. Mi smo si zatiskali oči pred realnostjo dobrih 20 let. Prve raziskave, ki so kazale na vse te trende, na vse to sta kolegici  Norina Bogatec in Suzana Pertot opozarjali pred več kot 20 leti. Če bi zdaj naredili Ten years challenge, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, bi videli, da se situacija ni bistveno spremenila. Dejstvo pa je, da mi takrat nismo ukrepali in zdaj je samo še vprašanje, ali smo zadnji vlak zamudili, ali pa lahko še ujamemo zadnji vagon.«

Kako? Daljši pogovor z doktorico Matejko Grgič, jezikoslovko in raziskovalko tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, lahko slišite v oddaji. Mirjam Muženič več pove o možnostih čezmejnega opravljanja obvezne prakse, še enem od programov Interreg Slovenija Italija.

Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pojasni, kako pomembna sta vpisa ziljskega žegna in ziljske noše na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca.  To je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, kar je še dodatni razlog za zadovoljstvo in pomembna spodbuda Ziljanom, ki skušajo ohraniti svoje narečje.

Pridružimo pa se tudi učencem slovenskega jezika na reški osnovni šoli Kozala, ki so jih obiskali mladi škoromati iz osnovne šole Podgrad.

Pustne šeme z Bistriškega se pogosto udeležujejo karnevalskih dogodkov na Reki in okolici, podgrajski škoromati pa so posebej znani gostje v Kastvu in Matuljih, kjer so več let sodelovali na reviji zvončarjev. Tokrat so na Reki, na osnovni šoli Kozala, predstavili tri člane svojega podmladka.

Sandra Grudenić, učiteljica pouka slovenščine kot izbirnega predmeta po t.i. modelu C manjšinske zakonodaje na osnovni šoli Kozala, sodelovanje s šolami v Sloveniji napoveduje tudi v prihodnje.

»Skušamo nekako povezati obmejne občine. Mogoče tudi zato, ker izhajam iz Ilirske Bistrice in želim predstaviti tudi svoj kraj. Zvončarska tradicija je na hrvaški strani zelo močna, tako kot na slovenski, in zdi se mi prav, da se učenci podučijo o kulturi slovenske strani, ki je podobna.«

Vezi, družinske in poslovne, so namreč še vedno tesne in ljudje so ostali povezani kljub meji, pojasnjuje učiteljica slovenskega jezika Sandra Grudenić, zadovoljna z udeležbo pri pouku. Letos ga namreč obiskuje kar 30 učencev, od teh jih je 13 prvošolcev, več kot polovica vseh, ki so letos vpisani v prvi razred.

Prisluhnite!


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov