Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
858 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Neveljaven email naslov
