Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
za novi album koroškega slovenskega glasbenika Tonča Feiniga in oceno iztekajočega se leta v krovnih slovenskih zamejskih organizacijah
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga z novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Na albumu z naslovom Shine se skladatelj in pianist prvič predstavi tudi kot vokalist. Zakaj je trajalo kar 7 albumov, da lahko končno slišimo tudi njegov glas?
“Dobre stvari trajajo dlje in za dobre stvari rabiš več časa, da dozorijo in si sam dovolj zrel. Nikoli nisem bil pristaš reka: Fake it till you make it – delaj se, dokler ti ne uspe. To, kar sem čutil, tako daleč sem bil. Je pač trajalo tako dolgo.”
Tako besedila kot glasbo je za vse skladbe napisal Tonč Feinig, razen za pesem Ko bi jaz šuštar bil, katere avtor je Miro Kernjak, sin znanega skladatelja Pavleta Kernjaka. Kot pravi, si je to pesem vedno želel posneti.
“To ni klasična koroška slovenska pesem, ki hitro zaide v melanholijo. Iščem pesmi, ki so bolj hudomušne, hecne, pa kljub temu v tem melosu. Nekako povezujem alpski melos s sodobnimi pristopi.”
Video spot za pesem je posnel v kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati pri Borovljah. Z razlogom, pojasnjuje, tam imajo namreč odlično ohranjen več kot 100 let star oder, kakršnega so nekoč imeli tudi domačih Svečah.
V tokratni oddaji si vzamemo čas tudi za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako.
Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, odnos oblasti do narodnih skupnosti ni najboljši. V poročilu o izvajanju 5. okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin, ki ga je Hrvaška poslala v evropsko unijo, so namreč netočni podatki. Med drugim, da naj bi na Hrvaškem pouk slovenščine po modelu C učilo 8 učiteljev, kar ne drži.
“Ko sem vprašala, kdo so ti učitelj, saj slovenska skupnost za njih ne ve, so mi odgovorili, da so verjetno emigrirali.”
Na omenjeno poročilo se bodo, napoveduje Barbara Riman, odzvali prihodnje leto, pripravljajo pa tudi svojo strategijo, ki bo dobra podlaga za pogovore s pristojnimi hrvaškimi oblastmi.
O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Kot pravi, si želi več stikov z ljudmi.
“V Porabju živimo blizu drug drugemu, v sosednjih vaseh, toda vsak sam zase. Toda Porabje je malo, zato moramo sodelovati, skupaj moramo izvajati tudi razvojni program. Moj cilj je, da ima na koncu vsak nekaj od tega denarja.”
Več o načrtih in doseženem v 2019 pa v oddaji.
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
za novi album koroškega slovenskega glasbenika Tonča Feiniga in oceno iztekajočega se leta v krovnih slovenskih zamejskih organizacijah
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga z novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Na albumu z naslovom Shine se skladatelj in pianist prvič predstavi tudi kot vokalist. Zakaj je trajalo kar 7 albumov, da lahko končno slišimo tudi njegov glas?
“Dobre stvari trajajo dlje in za dobre stvari rabiš več časa, da dozorijo in si sam dovolj zrel. Nikoli nisem bil pristaš reka: Fake it till you make it – delaj se, dokler ti ne uspe. To, kar sem čutil, tako daleč sem bil. Je pač trajalo tako dolgo.”
Tako besedila kot glasbo je za vse skladbe napisal Tonč Feinig, razen za pesem Ko bi jaz šuštar bil, katere avtor je Miro Kernjak, sin znanega skladatelja Pavleta Kernjaka. Kot pravi, si je to pesem vedno želel posneti.
“To ni klasična koroška slovenska pesem, ki hitro zaide v melanholijo. Iščem pesmi, ki so bolj hudomušne, hecne, pa kljub temu v tem melosu. Nekako povezujem alpski melos s sodobnimi pristopi.”
Video spot za pesem je posnel v kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati pri Borovljah. Z razlogom, pojasnjuje, tam imajo namreč odlično ohranjen več kot 100 let star oder, kakršnega so nekoč imeli tudi domačih Svečah.
V tokratni oddaji si vzamemo čas tudi za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako.
Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, odnos oblasti do narodnih skupnosti ni najboljši. V poročilu o izvajanju 5. okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin, ki ga je Hrvaška poslala v evropsko unijo, so namreč netočni podatki. Med drugim, da naj bi na Hrvaškem pouk slovenščine po modelu C učilo 8 učiteljev, kar ne drži.
“Ko sem vprašala, kdo so ti učitelj, saj slovenska skupnost za njih ne ve, so mi odgovorili, da so verjetno emigrirali.”
Na omenjeno poročilo se bodo, napoveduje Barbara Riman, odzvali prihodnje leto, pripravljajo pa tudi svojo strategijo, ki bo dobra podlaga za pogovore s pristojnimi hrvaškimi oblastmi.
O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Kot pravi, si želi več stikov z ljudmi.
“V Porabju živimo blizu drug drugemu, v sosednjih vaseh, toda vsak sam zase. Toda Porabje je malo, zato moramo sodelovati, skupaj moramo izvajati tudi razvojni program. Moj cilj je, da ima na koncu vsak nekaj od tega denarja.”
Več o načrtih in doseženem v 2019 pa v oddaji.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Neveljaven email naslov