Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
