Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, o nevarnem širjenju sovraštva, novi direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o svojih načrtih, Andrej Rahten o diplomaciji pred koroškim plebiscitom
Goriški tednik Novi glas, nastal leta 1996 z združitvijo tržaškega Novega lista in goriškega Katoliškega glasa, ima novo grafično podobo, vendar ne gre za korenite spremembe, pravi odgovorni urednik Jurij Paljk. Zaveda se, da so bralci konservativni in da bi jih velike spremembe odvrnile. Mladim se bodo skušali približati s spremenjenim spletnim portalom. Vse večja težava pa so sovražni komentarji pod spletnimi članki in na družabnih omrežjih, ki so nedostojni, pravi.
"Če mislite, da ste samo vi v Sloveniji zmerjanj in neupravičenih kritik, se je vse to prelilo tudi v našo skupnost v Italiji. In kar je še huje, tudi Italijani imajo to, česar si nisem predstavljal... Na spletni strani predsednika Mattarele, kaj vse mu niso izrekli takšni in drugačni skrajneži. Te stvari bo zakonodaja morala urediti slej ko prej."
Nemalo prahu je dvignil nedavni incident v deželnem svetu Furlanije- Julijske krajine, v katerega so vdrli pripadniki skrajno desničarske skupine Casa Paund in protestirali zaradi odnosa do prebežnikov, ki je, po njihovem, premalo strog.
"To je nedopustno, nedostojno in proti ustavi, zato je predsednik sveta Zanin ukrepal in prijavil sodstvu in organom pregona. Tega ne sme biti. Casa Paund je skrajno desničarsko gibanje, ki bi moralo biti v Italiji in vsaki demokratični državi prepovedano."
Jurij Paljk, ki ima dolgoletne izkušnje z migranti, pa ob vsem tem opozaraja, da ni nikakršnega razloga za strah pred njimi. O tem je, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo v deželnem svetu, pisal tudi v svojem uvodniku z naslovom Emigranti ne smejo biti noben problem.
"V državi z 62 milijoni prebivalcev ne more biti 150 migrantov razlog za zapiranje meje. Ko desnici, posebej Salvinju, zmanjka argumentov za političen boj s sedanjo vlado, potegne na plan migrante. In to se zdaj dogaja. Ne gre za to, da reveži, ki prihajajo, ne prinesejo s sabo tudi problemov. Še noben revež, tudi naši predniki, ki so hodili po svetu, s sabo ni nosil zlata. Nosil je dobro voljo, da bo nekaj ustvaril, zato je tem ljudem treba pomagati, da se integrirajo, izobrazijo, spoznajo jezik in postanejo polnopravni člani naše demokratične države, katerekoli. Vsaka sovražnost mora biti normalnemu človeku tuja."
Daljši pogovor z Jurijem Paljkom, tudi o njegovih osebnih izkušnjah z migranti in dogajanju 13. julija, ki še vedno odmeva, lahko slišite v tokratni oddaji.
Novi direktor Radia Monošter, ki je po 20 letih zamenjal Franceka Mukiča, je postal Attila Bartakovič. Z vodenjem medijev nima izkušenj, zato je razumljivo, da se je prvi dan počutil kot takrat, ko je prvič prestopil šolski prag, je zaupal Silvi Eöry. Korenitejših sprememb za zdaj ne načrtuje. Ima pa nekaj novih idej, išče mlajše sodelavce in rad bi privabil mlajše poslušalce.
"Okrepiti moramo reklamo za Radio Monošter, saj sem ugotovil, da ljudje sploh ne vedo, kje ga iskati, na kateri frekvenci. Da bi postal prepoznavnejši, načrtujem tudi objavo logotipa radia. Pozneje pa tudi posodobitev programa, ampak o tem se moram pogovoriti z lastniki, da vidim, do kod lahko grem."
Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. V delu z naslovom 'Po razpadu skupne države – Slovensko – avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita' med drugim piše tudi o tedanji vlogi slovenske diplomacije.
"Prvič so se Slovenci znašli v nekem kolektivnem diplomatskem prizadevanju, ko so morali pokazati svoje znanje. Kakšno pa je bilo mednarodno okolje? Je bilo Slovencem naklonjeno? Seveda ne. Slovenci so bili izrazito zapostavljeni."
Več o najnovejšem delu nekdanjega veleposlanika RS v Avstriji, zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, sodelavca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, ki ga je izdala pri Mohorjevi družbi v Celju - v sozaložništvu z Mohorjevo v Celovcu in Goriško Mohorjevo družbo, lahko slišite v tokratni oddaji.
854 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, o nevarnem širjenju sovraštva, novi direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o svojih načrtih, Andrej Rahten o diplomaciji pred koroškim plebiscitom
Goriški tednik Novi glas, nastal leta 1996 z združitvijo tržaškega Novega lista in goriškega Katoliškega glasa, ima novo grafično podobo, vendar ne gre za korenite spremembe, pravi odgovorni urednik Jurij Paljk. Zaveda se, da so bralci konservativni in da bi jih velike spremembe odvrnile. Mladim se bodo skušali približati s spremenjenim spletnim portalom. Vse večja težava pa so sovražni komentarji pod spletnimi članki in na družabnih omrežjih, ki so nedostojni, pravi.
"Če mislite, da ste samo vi v Sloveniji zmerjanj in neupravičenih kritik, se je vse to prelilo tudi v našo skupnost v Italiji. In kar je še huje, tudi Italijani imajo to, česar si nisem predstavljal... Na spletni strani predsednika Mattarele, kaj vse mu niso izrekli takšni in drugačni skrajneži. Te stvari bo zakonodaja morala urediti slej ko prej."
Nemalo prahu je dvignil nedavni incident v deželnem svetu Furlanije- Julijske krajine, v katerega so vdrli pripadniki skrajno desničarske skupine Casa Paund in protestirali zaradi odnosa do prebežnikov, ki je, po njihovem, premalo strog.
"To je nedopustno, nedostojno in proti ustavi, zato je predsednik sveta Zanin ukrepal in prijavil sodstvu in organom pregona. Tega ne sme biti. Casa Paund je skrajno desničarsko gibanje, ki bi moralo biti v Italiji in vsaki demokratični državi prepovedano."
Jurij Paljk, ki ima dolgoletne izkušnje z migranti, pa ob vsem tem opozaraja, da ni nikakršnega razloga za strah pred njimi. O tem je, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo v deželnem svetu, pisal tudi v svojem uvodniku z naslovom Emigranti ne smejo biti noben problem.
"V državi z 62 milijoni prebivalcev ne more biti 150 migrantov razlog za zapiranje meje. Ko desnici, posebej Salvinju, zmanjka argumentov za političen boj s sedanjo vlado, potegne na plan migrante. In to se zdaj dogaja. Ne gre za to, da reveži, ki prihajajo, ne prinesejo s sabo tudi problemov. Še noben revež, tudi naši predniki, ki so hodili po svetu, s sabo ni nosil zlata. Nosil je dobro voljo, da bo nekaj ustvaril, zato je tem ljudem treba pomagati, da se integrirajo, izobrazijo, spoznajo jezik in postanejo polnopravni člani naše demokratične države, katerekoli. Vsaka sovražnost mora biti normalnemu človeku tuja."
Daljši pogovor z Jurijem Paljkom, tudi o njegovih osebnih izkušnjah z migranti in dogajanju 13. julija, ki še vedno odmeva, lahko slišite v tokratni oddaji.
Novi direktor Radia Monošter, ki je po 20 letih zamenjal Franceka Mukiča, je postal Attila Bartakovič. Z vodenjem medijev nima izkušenj, zato je razumljivo, da se je prvi dan počutil kot takrat, ko je prvič prestopil šolski prag, je zaupal Silvi Eöry. Korenitejših sprememb za zdaj ne načrtuje. Ima pa nekaj novih idej, išče mlajše sodelavce in rad bi privabil mlajše poslušalce.
"Okrepiti moramo reklamo za Radio Monošter, saj sem ugotovil, da ljudje sploh ne vedo, kje ga iskati, na kateri frekvenci. Da bi postal prepoznavnejši, načrtujem tudi objavo logotipa radia. Pozneje pa tudi posodobitev programa, ampak o tem se moram pogovoriti z lastniki, da vidim, do kod lahko grem."
Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. V delu z naslovom 'Po razpadu skupne države – Slovensko – avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita' med drugim piše tudi o tedanji vlogi slovenske diplomacije.
"Prvič so se Slovenci znašli v nekem kolektivnem diplomatskem prizadevanju, ko so morali pokazati svoje znanje. Kakšno pa je bilo mednarodno okolje? Je bilo Slovencem naklonjeno? Seveda ne. Slovenci so bili izrazito zapostavljeni."
Več o najnovejšem delu nekdanjega veleposlanika RS v Avstriji, zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, sodelavca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, ki ga je izdala pri Mohorjevi družbi v Celju - v sozaložništvu z Mohorjevo v Celovcu in Goriško Mohorjevo družbo, lahko slišite v tokratni oddaji.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
Neveljaven email naslov