Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše vse je upor

21.09.2020


Koroški slovenski študenti proti proslavljanju 100. obletnice plebiscita, negotova prihodnost predstavnika Slovencev iz FJK v Rimu, slovenska društva v Istri pred novimi izzivi, spominski zid v Števanovcih

‘Naše vse je upor/100 Jahre nicht zu ferien’ so slovenske študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja naslovili brošuro oziroma zbornik, izdan v okviru njihovih akcij 10 do 10., s katerimi nasprotujejo deželnemu praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Naslov so povzeli po pesmi znanega koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota Upor, v kateri ta pravi: ‘moje vse je upor.’

»Za nas je pomembno, da pokažemo, da diskriminacija na avstrijskem Koroškem še vedno obstaja, saj se vsi delajo, da je ni. To je prvo. Drugo, hoteli smo še enkrat zapisati, kakšno je stanje slovenske manjšine na Koroškem danes in da je za tem stoletje, ki je privedlo do razmer, kakršne so.«

Tako o namenu zbornika pripoveduje Lena Kolter iz koroškega Kluba slovenskih študentov.

V zborniku so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji in žalitvah slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem. Od težav z obrazci v slovenskem jeziku na uradih, žalitvah ob obisku zdravnika, do fizičnih napadov. Presenetilo jo je, pravi, da se je na njihov poziv s svojimi zgodbami javilo toliko ljudi.

»Dejansko to pokaže, kako je diskriminacija prisotna dandanes, ob tem pa se je v času, ko je zbornik nastajal, zgodilo še kar nekaj stvari, ki jih ne bi pričakovali.«

Aljaža Pestotnika iz graškega Kluba slovenskih študentov je presenetilo, da se napadi dogajajo na enak način kot nekoč:

»Še vedno koroškimi Slovenkam in Slovencem govorijo, pojdite nazaj čez Ljubelj, čeprav so tukaj že več kot tisoč let. In da se to dogaja še zdaj, na začetku 21. stoletja, sto let po plebiscita, to me preseneča.«

Nasilja, ki sta ga doživljala v otroštvu in dijaških letih, se dobro spominjata tudi Nikolaj Grilc in Matej Wakounig, zdaj aktivna člana diaspore koroških Slovencev na Dunaju.

»Vsaka vožnja domov z avtobusom je bila v travmatična, v znamenju panike, zato nisi hotel govoriti slovensko. Tega se spominjam. Imam pa srečo, da zdaj živim na Dunaju in se zaradi oddaljenosti spominjam tudi lepih časov.”

Pripoveduje Nikolaj Grilc, glasbenik in gledališki ustvarjalec, ki je skupaj z Matejem Wakounigom ustanovil skupino Roy de Roy.

»Skozi desetletja so se razmere izboljšale in odnosi niso več tako brutalni, kot so bili. Manj je tudi ljudi, ki še govorijo slovensko. Veliko se jih je asimiliralo, mnogi pa niti ne vedo, da na Koroškem živi slovenske govoreča manjšina.«

Kot še ugotavlja Matej Wakounig, so se koroške oblasti zganile in  dvojezičnost postaja v zadnjih letih nekoliko bolj sprejemljiva. Tudi zavedanje ljudi, da imajo slovenske prednike se povečuje.

»Upam, da se bo to nadaljevalo, želel pa bi si, da bi se razmere hitreje spreminjale.«

Študente, ki nasprotujejo praznovanju obletnice plebiscita, pa razume, saj so v preteklosti te prireditve uporabljali ravno za napade na koroške Slovence:

»Praznovanja so bila sistematična diskriminacija, sistematično izključevanje. Za vse, kar je bila na avstrijskem Koroškem narobe, je plačala manjšina.  Strinjam se, da ob našem doživljanju 10. oktobra v 100 letih ni razlogov za praznovanje. Imamo pa možnost, da temu datumu damo novo simboliko in se soočimo s krivico, ki smo jo doživeli v 100 letih.«

 

Slovenski študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja za 10. napovedujejo demonstracije.

Volilna reforma zapira Slovencem vrata v Rim

V Italiji so 20. in 21.9. volili novo vodstvo v sedmih deželah, državljani pa so izrazili tudi svoje stališče glede zmanjšanja števila parlamentarcev in senatorjev iz 945 na 600. Politični predstavniki Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini so prepričani, da se jim s krčenjem števila izvoljenih predstavnikov zapirajo vrata v Rim. Zato so volivce pozivali, naj se na referendumu izrečejo proti ustavni spremembi.

Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Rimu danes zastopa 13 poslancev in 7 senatorjev, po spremenjeni zakonodaji pa bodo tam le še 8 poslancev in 4 senatorji. Ker je izvolitev Slovenca že vsa leta odvisna od politične volje levosredinskih strank, je težko pričakovati, da bodo v prihodnje katero od svojih izvoljenih mest odstopili manjšini.

Peter Močnik iz stranke Slovenska skupnost v pogovoru s Špelo Lenardič opozarja na določila zaščitnega zakona, po katerem bi morali Slovenci imeli olajšano zastopstvo.

»Volilni zakon v tem trenutku ne predvideva ničesar. V kratkem na obzorju ni bistvenih sprememb, zato Slovenci izgubimo tisto mesto, ki ga od leta 1963 stalno zaseda naš predstavnik.«

Krčenje števila parlamentarcev naj bi zmanjšalo stroške, poudarjajo avtorji nove zakonodaje iz Gibanja petih zvezd, nekdanji senator Stojan Spetič pa je prepričan, da oblast z referendumom zgolj preusmerja pozornost državljanov.

»V bistvu je kasta, ki je na oblasti, sklenila, da vrže ljudstvu kost za glodanje. Ljudje so nezadovoljni zaradi nezaposlenosti, zaradi korona krize, zato ker država ne funkcionira. Treba je bilo najti dežurnega krivca in tokrat je to parlament. Se pravi ne vlada, ne birokracija, ampak zastopniki ljudstva.«

Težave niso v številu poslancev in senatorjev, temveč v organizaciji dela in preobilici že sprejetih zakonov.

»Treba je reorganizirat delo in zagotoviti pravilno zastopstvo, kajti spremembe volilne zakonodaje so prišle do take točke, da ljudje ne čutijo več, da so zastopani.«

Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini ostaja ključna sprememba volilnega zakona. Senatorka Tatjana Rojc, ki je v nasprotju s svojo Demokratsko stranko glasovala proti krčenju števila parlamentarcev, svoje moči še naprej usmerja v ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Slovencem omogočila izvolitev v Rim.

»Razmišljam z ustavnimi izvedenci, kako bomo lahko znotraj veljavne zakonodaje pripravili in predstavili dopolnilo, ki bi nam dalo kar največjo garancijo.«

Pri tem se opirajo prav na zaščitni zakon, ki določa, da mora biti manjšini izvolitev svojega predstavnika olajšana, računajo pa tudi na pomoč slovenske diplomacije.

Slovenci v Istri gredo naprej

v Labinu se 25.9., kljub spremenjenim razmeram, začenjajo tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Prireditve so namreč za tam živeče rojake zelo pomembne, še posebej zato, ker so bile zaradi pandemije Covida 19 spomladi številne odpovedane.

Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Biklić je prepričana, da druge možnosti nimajo:

»Če se ustavimo, če so se odpovemo prireditvam, se lahko kaj hitro zgodi, da društvo zamre. Ljudje so prestrašeni in če z dejavnostmi ne nadaljujemo, ne bo dobro. Kot društvo, ki bo naslednje leto praznovalo 20-letnico delovanja, moramo skrbeti za kontinuiteto.«

Da je pandemija ustavila društveno življenje, opozarja tudi predsednica SKD Ajda iz Umaga Danica Bojković. Edino, kar jim je uspelo zagotoviti, je dopolnili pouk slovenskega jezika v društvu in na osnovni šoli. Zanimanje za dopolnili pouk je bilo veliko, zaradi »protikoronskih« ukrepov pa so lahko sprejeli omejeno število učencev. V začetni skupini jih je 8, v nadaljevalni pa 9. Podobno je tudi v Pulju.

Pouk slovenščine kot izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema (model C) letos poteka le na srednji šoli za uporabne umetnosti, v gimnaziji pa nič več, saj ni učiteljice, pojasnjuje Maja Tatković Biklić.

»Učenje jezika po modelu C financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje, učitelj pa mora imeti hrvaško državljanstvo. Težava pa je, da študij slovenskega jezika na Hrvaškem ne obstaja, razen v Zagrebu v okviru južnoslovanskih jezikov.«

Slovenščino po modelu C v osnovnih šolah v Umagu in Buzetu ter v srednji šoli v Pulju poučuje Darja Čubrić. Spremenjene razmere in poučevanje jezika na daljavo dolgoročno ne bo prineslo želenih rezultatov, je prepričana.

Skupine so zelo raznolike, učenci različnih razredov se ne smejo družiti, zato jih je treba, če pouk ne poteka na prostem, še dodatno razdeliti. Pouk slovenščine kot izbirni predmet je običajno zadnja ura na urniku, tako da so učenci že utrujeni, za učenje prek spleta pa je treba učence še dodatno motivirati. Spomladanske izkušnje niso bile dobre, opozarja:

»Po dveh tednih je bil drastičen upad. Ni zanimanja. Od učencev dobiš minimalne odgovore, če sploh kaj dobiš. Ker je to izbirni predmet, je pač vedno na koncu tudi pri zanimanju učencev zanj. Popolna ustavitev, lockdown, je nesmiselna. Z učenci moraš imeti neposreden stik vsaj vsaka dva tedna.«

Življenje pa gre naprej tudi slovenskih kulturnih društvih v Istri, kjer se začenjajo zdaj že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Letos bodo seveda prilagojeni razmeram in zaščitnim ukrepom.

 

Spominski zid prispodoba za porabske Slovence

Na pobudo predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca so v Števanovcih postavili spominski zid, na katerem so zapuščeni nagrobniki s tamkajšnjega pokopališča.

Slavnostno odkritje spominskega zidu se je začelo z mašo, ki jo je vodil sombotelski škof Janos Szekely. Zbrane pa je nagovoril tudi v slovenskem jeziku.

Če želiš vedeti, kako nek narod spoštuje svoje prednike in svojo preteklost, poglej njegova pokopališča, je Karel Holec v nagovoru zbranim citiral madžarskega politika Istvana Szechenyija in pred pozabo rešene nagrobnike povezal s porabskimi rojaki:

»12 kamnov, 12 človeških življenje, ki jih na žalost nikoli ne bomo mogli spoznati.  Zapuščene nagrobnike, obnovljene in postavljene na zid, smo obranili pred propadom. Naj bo tako tudi z nami, porabskimi Slovenci.  Obnavljajmo se, gradimo, postavimo nove temelje in zidove. Samo tako bomo lahko preživeli in obstali kot Slovenci, porabski Slovenci.«

Domači cerkveni zbor, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, pa je v okviru maše, ki je potekala tudi v slovenskem jeziku, proslavil 10-letnico svojega delovanja. Pobudo za njegov nastanek je dal porabski župnik Ferenc Merkli, ko se je števanovska župnija pripravljala na prenos maše na Radioteleviziji Slovenija. Prisluhnite reportaži Silve Eöry!

 


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Naše vse je upor

21.09.2020


Koroški slovenski študenti proti proslavljanju 100. obletnice plebiscita, negotova prihodnost predstavnika Slovencev iz FJK v Rimu, slovenska društva v Istri pred novimi izzivi, spominski zid v Števanovcih

‘Naše vse je upor/100 Jahre nicht zu ferien’ so slovenske študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja naslovili brošuro oziroma zbornik, izdan v okviru njihovih akcij 10 do 10., s katerimi nasprotujejo deželnemu praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Naslov so povzeli po pesmi znanega koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota Upor, v kateri ta pravi: ‘moje vse je upor.’

»Za nas je pomembno, da pokažemo, da diskriminacija na avstrijskem Koroškem še vedno obstaja, saj se vsi delajo, da je ni. To je prvo. Drugo, hoteli smo še enkrat zapisati, kakšno je stanje slovenske manjšine na Koroškem danes in da je za tem stoletje, ki je privedlo do razmer, kakršne so.«

Tako o namenu zbornika pripoveduje Lena Kolter iz koroškega Kluba slovenskih študentov.

V zborniku so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji in žalitvah slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem. Od težav z obrazci v slovenskem jeziku na uradih, žalitvah ob obisku zdravnika, do fizičnih napadov. Presenetilo jo je, pravi, da se je na njihov poziv s svojimi zgodbami javilo toliko ljudi.

»Dejansko to pokaže, kako je diskriminacija prisotna dandanes, ob tem pa se je v času, ko je zbornik nastajal, zgodilo še kar nekaj stvari, ki jih ne bi pričakovali.«

Aljaža Pestotnika iz graškega Kluba slovenskih študentov je presenetilo, da se napadi dogajajo na enak način kot nekoč:

»Še vedno koroškimi Slovenkam in Slovencem govorijo, pojdite nazaj čez Ljubelj, čeprav so tukaj že več kot tisoč let. In da se to dogaja še zdaj, na začetku 21. stoletja, sto let po plebiscita, to me preseneča.«

Nasilja, ki sta ga doživljala v otroštvu in dijaških letih, se dobro spominjata tudi Nikolaj Grilc in Matej Wakounig, zdaj aktivna člana diaspore koroških Slovencev na Dunaju.

»Vsaka vožnja domov z avtobusom je bila v travmatična, v znamenju panike, zato nisi hotel govoriti slovensko. Tega se spominjam. Imam pa srečo, da zdaj živim na Dunaju in se zaradi oddaljenosti spominjam tudi lepih časov.”

Pripoveduje Nikolaj Grilc, glasbenik in gledališki ustvarjalec, ki je skupaj z Matejem Wakounigom ustanovil skupino Roy de Roy.

»Skozi desetletja so se razmere izboljšale in odnosi niso več tako brutalni, kot so bili. Manj je tudi ljudi, ki še govorijo slovensko. Veliko se jih je asimiliralo, mnogi pa niti ne vedo, da na Koroškem živi slovenske govoreča manjšina.«

Kot še ugotavlja Matej Wakounig, so se koroške oblasti zganile in  dvojezičnost postaja v zadnjih letih nekoliko bolj sprejemljiva. Tudi zavedanje ljudi, da imajo slovenske prednike se povečuje.

»Upam, da se bo to nadaljevalo, želel pa bi si, da bi se razmere hitreje spreminjale.«

Študente, ki nasprotujejo praznovanju obletnice plebiscita, pa razume, saj so v preteklosti te prireditve uporabljali ravno za napade na koroške Slovence:

»Praznovanja so bila sistematična diskriminacija, sistematično izključevanje. Za vse, kar je bila na avstrijskem Koroškem narobe, je plačala manjšina.  Strinjam se, da ob našem doživljanju 10. oktobra v 100 letih ni razlogov za praznovanje. Imamo pa možnost, da temu datumu damo novo simboliko in se soočimo s krivico, ki smo jo doživeli v 100 letih.«

 

Slovenski študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja za 10. napovedujejo demonstracije.

Volilna reforma zapira Slovencem vrata v Rim

V Italiji so 20. in 21.9. volili novo vodstvo v sedmih deželah, državljani pa so izrazili tudi svoje stališče glede zmanjšanja števila parlamentarcev in senatorjev iz 945 na 600. Politični predstavniki Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini so prepričani, da se jim s krčenjem števila izvoljenih predstavnikov zapirajo vrata v Rim. Zato so volivce pozivali, naj se na referendumu izrečejo proti ustavni spremembi.

Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Rimu danes zastopa 13 poslancev in 7 senatorjev, po spremenjeni zakonodaji pa bodo tam le še 8 poslancev in 4 senatorji. Ker je izvolitev Slovenca že vsa leta odvisna od politične volje levosredinskih strank, je težko pričakovati, da bodo v prihodnje katero od svojih izvoljenih mest odstopili manjšini.

Peter Močnik iz stranke Slovenska skupnost v pogovoru s Špelo Lenardič opozarja na določila zaščitnega zakona, po katerem bi morali Slovenci imeli olajšano zastopstvo.

»Volilni zakon v tem trenutku ne predvideva ničesar. V kratkem na obzorju ni bistvenih sprememb, zato Slovenci izgubimo tisto mesto, ki ga od leta 1963 stalno zaseda naš predstavnik.«

Krčenje števila parlamentarcev naj bi zmanjšalo stroške, poudarjajo avtorji nove zakonodaje iz Gibanja petih zvezd, nekdanji senator Stojan Spetič pa je prepričan, da oblast z referendumom zgolj preusmerja pozornost državljanov.

»V bistvu je kasta, ki je na oblasti, sklenila, da vrže ljudstvu kost za glodanje. Ljudje so nezadovoljni zaradi nezaposlenosti, zaradi korona krize, zato ker država ne funkcionira. Treba je bilo najti dežurnega krivca in tokrat je to parlament. Se pravi ne vlada, ne birokracija, ampak zastopniki ljudstva.«

Težave niso v številu poslancev in senatorjev, temveč v organizaciji dela in preobilici že sprejetih zakonov.

»Treba je reorganizirat delo in zagotoviti pravilno zastopstvo, kajti spremembe volilne zakonodaje so prišle do take točke, da ljudje ne čutijo več, da so zastopani.«

Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini ostaja ključna sprememba volilnega zakona. Senatorka Tatjana Rojc, ki je v nasprotju s svojo Demokratsko stranko glasovala proti krčenju števila parlamentarcev, svoje moči še naprej usmerja v ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Slovencem omogočila izvolitev v Rim.

»Razmišljam z ustavnimi izvedenci, kako bomo lahko znotraj veljavne zakonodaje pripravili in predstavili dopolnilo, ki bi nam dalo kar največjo garancijo.«

Pri tem se opirajo prav na zaščitni zakon, ki določa, da mora biti manjšini izvolitev svojega predstavnika olajšana, računajo pa tudi na pomoč slovenske diplomacije.

Slovenci v Istri gredo naprej

v Labinu se 25.9., kljub spremenjenim razmeram, začenjajo tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Prireditve so namreč za tam živeče rojake zelo pomembne, še posebej zato, ker so bile zaradi pandemije Covida 19 spomladi številne odpovedane.

Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Biklić je prepričana, da druge možnosti nimajo:

»Če se ustavimo, če so se odpovemo prireditvam, se lahko kaj hitro zgodi, da društvo zamre. Ljudje so prestrašeni in če z dejavnostmi ne nadaljujemo, ne bo dobro. Kot društvo, ki bo naslednje leto praznovalo 20-letnico delovanja, moramo skrbeti za kontinuiteto.«

Da je pandemija ustavila društveno življenje, opozarja tudi predsednica SKD Ajda iz Umaga Danica Bojković. Edino, kar jim je uspelo zagotoviti, je dopolnili pouk slovenskega jezika v društvu in na osnovni šoli. Zanimanje za dopolnili pouk je bilo veliko, zaradi »protikoronskih« ukrepov pa so lahko sprejeli omejeno število učencev. V začetni skupini jih je 8, v nadaljevalni pa 9. Podobno je tudi v Pulju.

Pouk slovenščine kot izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema (model C) letos poteka le na srednji šoli za uporabne umetnosti, v gimnaziji pa nič več, saj ni učiteljice, pojasnjuje Maja Tatković Biklić.

»Učenje jezika po modelu C financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje, učitelj pa mora imeti hrvaško državljanstvo. Težava pa je, da študij slovenskega jezika na Hrvaškem ne obstaja, razen v Zagrebu v okviru južnoslovanskih jezikov.«

Slovenščino po modelu C v osnovnih šolah v Umagu in Buzetu ter v srednji šoli v Pulju poučuje Darja Čubrić. Spremenjene razmere in poučevanje jezika na daljavo dolgoročno ne bo prineslo želenih rezultatov, je prepričana.

Skupine so zelo raznolike, učenci različnih razredov se ne smejo družiti, zato jih je treba, če pouk ne poteka na prostem, še dodatno razdeliti. Pouk slovenščine kot izbirni predmet je običajno zadnja ura na urniku, tako da so učenci že utrujeni, za učenje prek spleta pa je treba učence še dodatno motivirati. Spomladanske izkušnje niso bile dobre, opozarja:

»Po dveh tednih je bil drastičen upad. Ni zanimanja. Od učencev dobiš minimalne odgovore, če sploh kaj dobiš. Ker je to izbirni predmet, je pač vedno na koncu tudi pri zanimanju učencev zanj. Popolna ustavitev, lockdown, je nesmiselna. Z učenci moraš imeti neposreden stik vsaj vsaka dva tedna.«

Življenje pa gre naprej tudi slovenskih kulturnih društvih v Istri, kjer se začenjajo zdaj že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Letos bodo seveda prilagojeni razmeram in zaščitnim ukrepom.

 

Spominski zid prispodoba za porabske Slovence

Na pobudo predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca so v Števanovcih postavili spominski zid, na katerem so zapuščeni nagrobniki s tamkajšnjega pokopališča.

Slavnostno odkritje spominskega zidu se je začelo z mašo, ki jo je vodil sombotelski škof Janos Szekely. Zbrane pa je nagovoril tudi v slovenskem jeziku.

Če želiš vedeti, kako nek narod spoštuje svoje prednike in svojo preteklost, poglej njegova pokopališča, je Karel Holec v nagovoru zbranim citiral madžarskega politika Istvana Szechenyija in pred pozabo rešene nagrobnike povezal s porabskimi rojaki:

»12 kamnov, 12 človeških življenje, ki jih na žalost nikoli ne bomo mogli spoznati.  Zapuščene nagrobnike, obnovljene in postavljene na zid, smo obranili pred propadom. Naj bo tako tudi z nami, porabskimi Slovenci.  Obnavljajmo se, gradimo, postavimo nove temelje in zidove. Samo tako bomo lahko preživeli in obstali kot Slovenci, porabski Slovenci.«

Domači cerkveni zbor, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, pa je v okviru maše, ki je potekala tudi v slovenskem jeziku, proslavil 10-letnico svojega delovanja. Pobudo za njegov nastanek je dal porabski župnik Ferenc Merkli, ko se je števanovska župnija pripravljala na prenos maše na Radioteleviziji Slovenija. Prisluhnite reportaži Silve Eöry!

 


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov