Valentin Oman o praznovanju in likovnem ustvarjanju, Vojko Volk o pomenu odprte meje, Vesna Crnić Grotić o manjšinskih jezikih in priporočilih Sveta Evrope Hrvaški, Nikoletta Vajda-Nagy o Porabskem koledarju

Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85. rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. V jubilejnem letu se je 100. obletnici koroškega plebiscita posvetil z dvema cikloma - Homo Carantanus in Terra Carantana.  Tematika dvojezičnih krajevnih imen ga namreč vedno znova vznemirja.

"Ko se je govorilo o dvojezičnih krajevnih napisih, se nikoli ni govorilo o njih kot o kulturni dediščini in to ne samo koroških Slovencev, temveč vseh koroških ljudi. Zato sem se vedno zanimal za to in se tudi angažiral. To je moj zadnji prispevek k tej tematiki."

V središče svojih del Valentin Oman postavlja človeka in njegovo minljivost, ki ga je zanimala vse od študentskih let naprej. Priznava pa, da lahko s svojimi večplastnimi deli minljivost obravnava zgolj z estetskega vidika, realnosti pa se niti približati ne more.

Črto pod letošnje zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Šele zdaj znamo ceniti odprto mejo, pravi, tudi v luči najnovejših nejasnosti glede prečkanja državne meje.

 "Meje ne zapira politika, mejo zapirajo ukrepi zoper virus, ki pušča grozljive številke v Sloveniji, malo boljše v Furlaniji - Julijski krajini, ampak še vedno je težko biti najpametnejši na svetu in izbrati najboljše ukrepe. Mislim, da smo zaščitili najnujneše prehajanje meje zaščitili, tako na slovenski kot na italijanski strani."

Hrvaška mora storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti, priporoča odbor ministrov Sveta Evrope. Kaj to pomeni, pojasnjuje dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić, vodja skupine strokovnjakov Sveta Evrope, ki spremlja izvajanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.

Glede slovenskega jezika sta med nujnimi ukrepi navedeni zagotovitev predšolskega izobraževanja in izobraževanja učiteljev, med drugim pa se priporoča še uvedba televizijskega in radijskega programa v slovenščini, promocija in zavedanje, da sta slovenski jezik in kultura sestavni del kulturne dediščine Hrvaške, ter podpora izvajanju tečajev slovenščine, tudi za odrasle. Slovenščina je priznana kot teritorialni jezik na Hrvaškem, pravi Vesna Crnić Grotić, čeprav se na katerem od ministrstev s tem morda ne strinjajo.

"Če bi želela, bi država lahko to enostavno izpeljala, tako da bi izvršila naša priporočila. Menim, da je bila oteževalna okoliščina pri vsem tem ta teritorialni spor med državama, ti jeziki pa so nekakšna kolateralna žrtev tega. Vendar jeziki niso teritorij, ideja Listine je, da je jezik kulturna dobrina in ne razlog za teritorialno zahtevo. To bi nekateri ljudje morali razčistiti v svojih glavah."

Nikoletta Vajda-Nagy, sourednica letošnjega Porabskega koledarja, pa predstavi letošnje dogajanje, ki je zdaj strnjeno tudi v knjižni obliki.

Prisluhnite!