Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izzivov ne manjka, zato pogumno naprej

04.01.2021


Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF

Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.

Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.

"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."

Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.

Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.

"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."

Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.

Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?

"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."

In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?

"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."

Na Hrvaškem za Slovence zelo pomemben popis prebivalstva 

 

Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.

"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."

In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.

"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."

Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.

"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."

Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.

"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."

Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.

"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."

Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.

Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.

"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."

Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.

"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."

Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.

V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.

"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."

Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:

"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."

'Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec'

 

Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.

Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.

"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."

Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.

"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."

To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.

Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.

"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."

Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.

"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."

75 let slovenske radijske besede na avstrijskem Koroškem

 

Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.

 "Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."

Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.

"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."

Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.

Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.

"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."

Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.

Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.

Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.

"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."

Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.

 


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Izzivov ne manjka, zato pogumno naprej

04.01.2021


Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF

Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.

Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.

"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."

Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.

Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.

"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."

Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.

Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?

"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."

In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?

"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."

Na Hrvaškem za Slovence zelo pomemben popis prebivalstva 

 

Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.

"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."

In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.

"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."

Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.

"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."

Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.

"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."

Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.

"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."

Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.

Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.

"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."

Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.

"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."

Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.

V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.

"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."

Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:

"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."

'Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec'

 

Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.

Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.

"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."

Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.

"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."

To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.

Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.

"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."

Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.

"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."

75 let slovenske radijske besede na avstrijskem Koroškem

 

Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.

 "Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."

Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.

"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."

Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.

Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.

"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."

Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.

Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.

Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.

"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."

Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.

 


13.01.2020

Mladi sodelujejo, če dobijo priložnost

Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite


06.01.2020

Leto pomembnih obletnic

Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.


30.12.2019

Ko si vzameš čas

»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!


16.12.2019

'Ne svinjajte nam okolja in zdravja!'

Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!


09.12.2019

Kaj je prinesel Miklavž

Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.


02.12.2019

Ustvarjalne energije ne manjka

O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!


25.11.2019

O mladih, z mladimi, za mlade

Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!


18.11.2019

Različne perspektive

»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!


11.11.2019

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!


04.11.2019

Stati inu obstati v zamejstvu

Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite


28.10.2019

Boj za pravice manjšine in medkulturni dialog

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!


21.10.2019

Dogaja se!

Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.


14.10.2019

Bil je skrajni čas

Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!


07.10.2019

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.


30.09.2019

Volitve v Avstriji in veselje koroških Slovencev

Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!


23.09.2019

Podobe ljudi in pokrajin

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!


16.09.2019

Jezik moraš imeti rad

Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.


09.09.2019

Šola je spet tu!

Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


26.08.2019

Sotočja 02.09.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


26.08.2019

Sotočja 26.8.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


Stran 11 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov