Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Italiji se vrata kulturnih ustanov odpirajo, 30 let pozneje ali kaj bi prinesla notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe, za okrepitev sodelovanja Reke s Slovenijo, finančna podpora porabskim podjetnikom
Z izboljšanjem razmer v Furlaniji - Julijski krajini se postopno vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi, toda previdno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov. Slovensko stalno gledališče v Trstu je svoja vrata vnovič odprlo 8. maja. Obiskovalce že sprejemajo tudi goriška kulturna domova in tamkajšnja kinodvorana. Za vse velja, da so dvorane lahko samo polovično zasedene, obiskovalci pa morajo svoj obisk rezervirati.
"Vznemirjenje je prisotno, tudi veselje. Na neki način je videti, kot da se ni tu nič zgodilo, kljub vsemu stopamo tokrat tudi previdno, zaradi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki so jih še dodatno zaostrili."
direktor SSG Trst Danijel Malalan
Bliža se 66. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim (ADP) 7. členom. Kaj je bil vzrok za oblikovanje tega pomembnega člena in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem z Inštituta za narodnostna vprašanja, sourednikoma pred kratkim predstavljenega zbornika z naslovom Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupost v Avstriji.
"Gre za neke vrste shakesperjansko vprašanje. Podpisati ali ne podpisati? Dejansko se to vseskozi dogaja. Pravega trenutka za podpis nikoli ni bilo in ga, kot kaže, tudi danes ni."
Dr. Boris Jesih
Vprašanje je, kaj bi danes noltifikacija nasledstva ADP prinesla Slovencem v Avstriji. Bistvenih razlik verjetno ne bi bilo, tudi odnosi med dražavama se najbrž ne bi poslabšali, meni dr. Jesih, prepričan, da je bil pravi trenutek za notifikacijo ob osamosvojitvi Slovenije zamujen.
"Trenutek notifikacije bi bil lahko kadarkoli. Gre za uradniški akt..... Vprašanje je, ali bi notificija prinesla kakšno izboljšanje. Zastopam pa mnenje, da tudi v smislu dobrososedskih odnosov ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija to storila."
dr. Danijel Grafenauer
Dunja Siuc Valković je dejavna rojakinja z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Slovenka po materi in pol po očetu je zaposlena v enem najuspešnejših podjetij na Hrvaškem, Jadranskem galenskem laboratoriju (JGL grupi), poleg tega pa je družbeno zelo aktivna. V društvu Reški val, kjer se povezujejo intelektualci, premišlja o razvojni usmeritvi Reke in širše okolice. V poslovnem klubu PartneRi podpira kulturne projekte, deluje v različnih pobudah za sodelovanje s Slovenijo in pri načrtih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zdaj se ji obeta tudi vstop v lokalno politiko. Kandidira za mesto v županijski skupščini in sicer na neodvisni listi, zbrani v okviru društva GPS (Građani prije svega/Najprej državljani).
"Angažirala sem se, ker menim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in željami veliko doprinesem mestu in okolici... Izbrala sem opcijo, ki je neodvisna in ni povezana z velikimi strankami. Mislim, da je to dobro, saj lahko neobremenjeno premišljujemo o prihodnosti Reke in županije. Osebno se bom zavzemala za povezovanje gospodarstva z vseučiliščem in Reke ter županije z okolico; s Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Mislim, da lahko samo s povezovanjem in skupnimi interesi kja dejansko naredimo."
Dunja Siuc Valković
Pridružimo se tudi članicam likovne skupine v Slovenskem domu Bazovica na Reki, ki jim je epidemija dala dodaten zagon. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Italiji se vrata kulturnih ustanov odpirajo, 30 let pozneje ali kaj bi prinesla notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe, za okrepitev sodelovanja Reke s Slovenijo, finančna podpora porabskim podjetnikom
Z izboljšanjem razmer v Furlaniji - Julijski krajini se postopno vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi, toda previdno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov. Slovensko stalno gledališče v Trstu je svoja vrata vnovič odprlo 8. maja. Obiskovalce že sprejemajo tudi goriška kulturna domova in tamkajšnja kinodvorana. Za vse velja, da so dvorane lahko samo polovično zasedene, obiskovalci pa morajo svoj obisk rezervirati.
"Vznemirjenje je prisotno, tudi veselje. Na neki način je videti, kot da se ni tu nič zgodilo, kljub vsemu stopamo tokrat tudi previdno, zaradi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki so jih še dodatno zaostrili."
direktor SSG Trst Danijel Malalan
Bliža se 66. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim (ADP) 7. členom. Kaj je bil vzrok za oblikovanje tega pomembnega člena in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem z Inštituta za narodnostna vprašanja, sourednikoma pred kratkim predstavljenega zbornika z naslovom Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupost v Avstriji.
"Gre za neke vrste shakesperjansko vprašanje. Podpisati ali ne podpisati? Dejansko se to vseskozi dogaja. Pravega trenutka za podpis nikoli ni bilo in ga, kot kaže, tudi danes ni."
Dr. Boris Jesih
Vprašanje je, kaj bi danes noltifikacija nasledstva ADP prinesla Slovencem v Avstriji. Bistvenih razlik verjetno ne bi bilo, tudi odnosi med dražavama se najbrž ne bi poslabšali, meni dr. Jesih, prepričan, da je bil pravi trenutek za notifikacijo ob osamosvojitvi Slovenije zamujen.
"Trenutek notifikacije bi bil lahko kadarkoli. Gre za uradniški akt..... Vprašanje je, ali bi notificija prinesla kakšno izboljšanje. Zastopam pa mnenje, da tudi v smislu dobrososedskih odnosov ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija to storila."
dr. Danijel Grafenauer
Dunja Siuc Valković je dejavna rojakinja z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Slovenka po materi in pol po očetu je zaposlena v enem najuspešnejših podjetij na Hrvaškem, Jadranskem galenskem laboratoriju (JGL grupi), poleg tega pa je družbeno zelo aktivna. V društvu Reški val, kjer se povezujejo intelektualci, premišlja o razvojni usmeritvi Reke in širše okolice. V poslovnem klubu PartneRi podpira kulturne projekte, deluje v različnih pobudah za sodelovanje s Slovenijo in pri načrtih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zdaj se ji obeta tudi vstop v lokalno politiko. Kandidira za mesto v županijski skupščini in sicer na neodvisni listi, zbrani v okviru društva GPS (Građani prije svega/Najprej državljani).
"Angažirala sem se, ker menim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in željami veliko doprinesem mestu in okolici... Izbrala sem opcijo, ki je neodvisna in ni povezana z velikimi strankami. Mislim, da je to dobro, saj lahko neobremenjeno premišljujemo o prihodnosti Reke in županije. Osebno se bom zavzemala za povezovanje gospodarstva z vseučiliščem in Reke ter županije z okolico; s Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Mislim, da lahko samo s povezovanjem in skupnimi interesi kja dejansko naredimo."
Dunja Siuc Valković
Pridružimo se tudi članicam likovne skupine v Slovenskem domu Bazovica na Reki, ki jim je epidemija dala dodaten zagon. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Prisluhnite!
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Neveljaven email naslov