Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci na avstrijskem Štajerskem in njihove pravice, lokalne volitve na Hrvaškem, učenje slovenščine med pandemijo, 40 let Kulturnega doma Gorica in 15. etapa dirke po Italiji
Šestinšestdeset let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Predsednica društva člen 7, Pavlova hiša Suzana Weitlaner opozarja, da razmere med Slovenci na avstrijskem Koroškem, gradiščanskimi Hrvati in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ni mogoče primerjati, saj je teh manj in se za svoje pravice borijo krajši čas. Vseeno pa so veliko dosegli.
"Razmere so kočljive ... Če Slovenke in Slovence na Štajerskem porineš kam, kamor ne želijo iti, uničiš več, kot želiš doseči. Treba je previdno korak za korakom. Mislim, da smo v teh več kot 30 letih že kar nekaj dosegli."
Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah.
Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Nekaj so jih predstavili na virtualnem strokovno-znanstvenem posvetu, ki ga je pripravil inštitut za narodnostna vprašanja. Na njem so svoje izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju med pandemijo predstavili nekateri učiteljice in učitelji. Med njimi je bila tudi Vera Hrga, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Splitu. Ponosna je, da je njena učenka, ki sicer nima slovenskih korenin, napisala pesniško zbirko v slovenskem in hrvaškem jeziku.
"V teh težkih časih smo ustvarili tudi nekaj zelo lepega. To je prva knjiga društva Triglav in je rezultat dela te naše učenke pri pouku in ljubezni do slovenščine."
Pred velikimi preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja praznovanje jubileja. Obiskovalcem je tako na ogled razstava Rokovanje kultur z deli več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v preteklih desetletjih gostovali v domu, v katerem si slovenska, italijanska in furlanska kultura podajajo roke.
Na dom so Goričani čakali dolga leta. Na začetku prejšnjega stoletja je bilo središče kulturnega in gospodarskega dogajanja Trgovski dom, ki pa so jim ga fašisti odvzeli leta 1926. Šele z izgradnjo kulturnega doma so Goriški Slovenci vnovič pridobili svoj prostor v mestu. Odprtja leta 1981 se z osebno zgodbo spominja predsednik kulturnega doma Igor Komel.
"Ena stvar mi je ostala v spominu, ko je moja nona prvič stopila v Kulturni dom, to je bilo novembra leta 81, mi je dejala: Igor, zdaj me lahko tudi ne bo več, sem spet videla naš kulturni hram."
Gorico bo 23. maja obiskala tudi kolesarska karavana. Petnajsta etapa dirke po Italiji med Gradežem in Gorico, ki vključuje tudi Goriška brda in Novo Gorico ter skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, se bo končala na Travniku v Gorici. To je še en kamenček v mozaiku zglednega čezmejnega sodelovanja v Evropi, poudarjajo pristojni.
Kaj pa si ob tem obetata obe Gorici?
Prisluhnite oddaji!
855 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem in njihove pravice, lokalne volitve na Hrvaškem, učenje slovenščine med pandemijo, 40 let Kulturnega doma Gorica in 15. etapa dirke po Italiji
Šestinšestdeset let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Predsednica društva člen 7, Pavlova hiša Suzana Weitlaner opozarja, da razmere med Slovenci na avstrijskem Koroškem, gradiščanskimi Hrvati in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ni mogoče primerjati, saj je teh manj in se za svoje pravice borijo krajši čas. Vseeno pa so veliko dosegli.
"Razmere so kočljive ... Če Slovenke in Slovence na Štajerskem porineš kam, kamor ne želijo iti, uničiš več, kot želiš doseči. Treba je previdno korak za korakom. Mislim, da smo v teh več kot 30 letih že kar nekaj dosegli."
Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah.
Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Nekaj so jih predstavili na virtualnem strokovno-znanstvenem posvetu, ki ga je pripravil inštitut za narodnostna vprašanja. Na njem so svoje izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju med pandemijo predstavili nekateri učiteljice in učitelji. Med njimi je bila tudi Vera Hrga, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Splitu. Ponosna je, da je njena učenka, ki sicer nima slovenskih korenin, napisala pesniško zbirko v slovenskem in hrvaškem jeziku.
"V teh težkih časih smo ustvarili tudi nekaj zelo lepega. To je prva knjiga društva Triglav in je rezultat dela te naše učenke pri pouku in ljubezni do slovenščine."
Pred velikimi preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja praznovanje jubileja. Obiskovalcem je tako na ogled razstava Rokovanje kultur z deli več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v preteklih desetletjih gostovali v domu, v katerem si slovenska, italijanska in furlanska kultura podajajo roke.
Na dom so Goričani čakali dolga leta. Na začetku prejšnjega stoletja je bilo središče kulturnega in gospodarskega dogajanja Trgovski dom, ki pa so jim ga fašisti odvzeli leta 1926. Šele z izgradnjo kulturnega doma so Goriški Slovenci vnovič pridobili svoj prostor v mestu. Odprtja leta 1981 se z osebno zgodbo spominja predsednik kulturnega doma Igor Komel.
"Ena stvar mi je ostala v spominu, ko je moja nona prvič stopila v Kulturni dom, to je bilo novembra leta 81, mi je dejala: Igor, zdaj me lahko tudi ne bo več, sem spet videla naš kulturni hram."
Gorico bo 23. maja obiskala tudi kolesarska karavana. Petnajsta etapa dirke po Italiji med Gradežem in Gorico, ki vključuje tudi Goriška brda in Novo Gorico ter skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, se bo končala na Travniku v Gorici. To je še en kamenček v mozaiku zglednega čezmejnega sodelovanja v Evropi, poudarjajo pristojni.
Kaj pa si ob tem obetata obe Gorici?
Prisluhnite oddaji!
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Neveljaven email naslov