Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svobodni mediji in neodvisno pravosodje

21.06.2021


Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald.

"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."

Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?

Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig.

"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."

Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.

"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.

Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:

"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."

Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.

Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.

"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."

Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!


Sotočja

854 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Svobodni mediji in neodvisno pravosodje

21.06.2021


Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald.

"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."

Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?

Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig.

"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."

Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.

"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.

Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:

"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."

Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.

Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.

"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."

Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov