Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor, gradbenik, računalnikar, bivši politik in državljan, mu piše na spletni strani. dr. Žiga Turk, na twitterju ZZTurk, je teden vzburkal s kolumno Zapomnite si Pariz. Eni ji pritrjurjejo, drugi nasprotujejo, a njegovo temeljno sporočilo je, da nas mora nehati biti sram na evropsko civilizacijo.
"Z orožjem vojne proti muslimanom ne bomo dobili, dobiti moramo kulturno vojno"
Profesor, gradbenik, računalnikar, bivši politik in državljan, piše na njegovi spletni strani. Dr. Žiga Turk, na twitterju ZZTurk, je razburil s kolumno Zapomnite si Pariz. Nekateri ji pritrjujejo, drugi nasprotujejo, a njegovo temeljno sporočilo je, da se moramo nehati sramovati evropske civilizacije.
“Nehajmo se pretvarjati, da v Evropi ni kulture, civilizacije. Z orožjem vojne proti muslimanom ne bomo dobili, dobiti moramo kulturno vojno.”
– dr. Žiga Turk
“Zapomnimo si Pariz leta 1789. Spomnimo se, kakšne standarde človekovih pravic, enakosti, svobode smo postavili v Evropi.”
Modernost se je pojavila tu in se potem širila po svetu, meni Turk. Cilj Evropejcev bi moral biti, da širimo ponos na tiste, ki se priseljujejo k nam. Tako bomo namreč preprečili še en Pariz. Ne smemo pa nastopati diskriminatorno.
“Pojavile so se ideje, da bi zaradi Pariza ustavili graditev džamije. Moj odgovor: Evropejci smo, imamo svobodo veroizpovedi.”
Dr. Žiga Turk pravi, da družboslovci znajo opazovati družbo in jo voditi, inženirji pa znajo graditi mostove, računalnike, ceste. Z vsebino, pravi, še lahko nastopa v politiki, pri obrti trgovanja oziroma doseganja ciljev pa ni tako dober.
“Resnega diskurza je v Sloveniji malo. Težko je dobiti ljudi različnih profilov za isto mizo, da bi se pogovarjali in imeli konkretne argumente.”
206 epizod
Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).
Profesor, gradbenik, računalnikar, bivši politik in državljan, mu piše na spletni strani. dr. Žiga Turk, na twitterju ZZTurk, je teden vzburkal s kolumno Zapomnite si Pariz. Eni ji pritrjurjejo, drugi nasprotujejo, a njegovo temeljno sporočilo je, da nas mora nehati biti sram na evropsko civilizacijo.
"Z orožjem vojne proti muslimanom ne bomo dobili, dobiti moramo kulturno vojno"
Profesor, gradbenik, računalnikar, bivši politik in državljan, piše na njegovi spletni strani. Dr. Žiga Turk, na twitterju ZZTurk, je razburil s kolumno Zapomnite si Pariz. Nekateri ji pritrjujejo, drugi nasprotujejo, a njegovo temeljno sporočilo je, da se moramo nehati sramovati evropske civilizacije.
“Nehajmo se pretvarjati, da v Evropi ni kulture, civilizacije. Z orožjem vojne proti muslimanom ne bomo dobili, dobiti moramo kulturno vojno.”
– dr. Žiga Turk
“Zapomnimo si Pariz leta 1789. Spomnimo se, kakšne standarde človekovih pravic, enakosti, svobode smo postavili v Evropi.”
Modernost se je pojavila tu in se potem širila po svetu, meni Turk. Cilj Evropejcev bi moral biti, da širimo ponos na tiste, ki se priseljujejo k nam. Tako bomo namreč preprečili še en Pariz. Ne smemo pa nastopati diskriminatorno.
“Pojavile so se ideje, da bi zaradi Pariza ustavili graditev džamije. Moj odgovor: Evropejci smo, imamo svobodo veroizpovedi.”
Dr. Žiga Turk pravi, da družboslovci znajo opazovati družbo in jo voditi, inženirji pa znajo graditi mostove, računalnike, ceste. Z vsebino, pravi, še lahko nastopa v politiki, pri obrti trgovanja oziroma doseganja ciljev pa ni tako dober.
“Resnega diskurza je v Sloveniji malo. Težko je dobiti ljudi različnih profilov za isto mizo, da bi se pogovarjali in imeli konkretne argumente.”
Borut Marolt, geograf, ki je končal v poboljševalnici, roker, ki je končal v punk bandu, sicer pa prvi glas legendarnih Niet.
Spetek se je tokrat selil na SOF, kjer se je spečal z edinimi preživelimi optimisti, oglaševalci. Gost je bil Peter Bratuša, ki se je za vse zagrešene oglase pokesal s priznanjem očetovstva Tomaža Kajzerja.
Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).
Glasbenik in košarkarski navdušenec, ki je nedavno pokazal, da v določenih situacijah težko kroti svoj temperament, v pogovoru z Miho Šaleharjem o nasilju, družbenem obsojanju fizičnega nasilja in na splošno o zadevah, o katerih se pogovarja "z muko".
Miha Šalehar v Spetku gosti Ivana Novaka. Laibach v februarju pripravljajo nov album in ustanovitev partije.
Miha Šalehar v Spetku gosti Ivana Novaka. Laibach v februarju pripravljajo nov album in ustanovitev partije.
Filip Dobranič, najprej zlati maturant, zdaj filozof in sociolog kulture, dvakratni svetovni prvak v debatiranju, o tem, kako je v naši domovini (dandanes) biti, ter o tem, zakaj bi "pobil vse marketingarje".
Samooklicani internetni invalid Miha Šalehar in tehnološki geek Domen Savič, diplomirani novinar in raziskovalec sodobnih komunikacijskih platform, o vlogi interneta v snovanju prihodnosti sveta, o potencialih e-demokracije, pa možnostih za politične zlorabe družabnih omrežij in nastanek e-idiokracije.
Miha Šalehar z glasbeno in po izobrazbi tudi likovno umetnico Severo Gjurin: o borbi za pravice slovenskih glasbenikov, alternativi in mainstreamu in o receptih za ohranjanje umetniške svobode oz. o tem, zakaj je kljub delovanju v pop industriji ostala Severa, in ne postala Severina.
Tokrat se je spet čez pet oglasil Miha Mazzini. Kot vedno neposreden, iskren, brez dlake na jeziku. Pa vendar z upanjem na boljši jutri ...
Kreativni oglaševalec Aljoša Bagola v klepetu s Toplovodarjem o kirizi, ki je prst gneva uperila v oglaševalski ceh, o družbeni odgovornosti oglasov in o Jezusu, ki ga menda niso križali zaradi njegovih verskih nazorov, temveč zato, ker se je zameril bogatim trgovcem.
Gost spetka je bil Klemen Slakonja, ki je govoril tudi o tem, ob katerem liku je odrastel.
Neveljaven email naslov