Po moralističnem in politično korektnem hip hop dolgčasu zadnjih let, so vzhodne Dravlje končno rodile Nipkeja. Mama mu reče Boštjan, sodnik za prekrške pa Nipič. S faksom se je skregal, poha bolj redno kot službuje, “noben” ga ne razume, njemu pa je tako všeč.

Po moralističnem in politično korektnem hip hop dolgčasu zadnjih let so vzhodne Dravlje končno rodile Nipkeja. Mama mu reče Boštjan, sodnik za prekrške pa Nipič. S faksom se je skregal, poha bolj redno kot službuje, “noben” ga ne razume, njemu pa je tako všeč.

“Odločil sem se, da se ne bom več trpinčil, če bom spal do 11.00. Lažje je, če sprejmeš samega sebe – takšnega, kot si.”

V glasbi ne vidi prostora za prepire, nima nasprotnika. Včasih je navdih iskal pri konkurenci: “Zlatko mi je dal veliko potrditev, ko me je povabil k sodelovanju pri drugi plošči.” O Alfiju Nipiču pa: “Enkrat sva se spoznala v Mariboru. Nastopala sva na istem dogodku, ki ga je vodil Stojan Auer.

“Že ves čas se ukvarjam s takimi stvarmi, ki niso spadale v neke sprejete okvirje. Vedno sem si želel nekaj, kar si večina ni.”

Pravi, da na plošči govori iz svojih izkušenj: “Nič ne morem tako iskreno povedati o sebi, kot to, kar se mi dogaja.”