Kaj bi se zgodilo, če jugoslovanski mladinski košarkarski reprezentant ob razpadu ne bi dve leti ostal brez dokumentov in klofute, ki bi mu prepovedala odhod v disko? Marsikaj. Mogoče se Luka Dončič sploh ne bi zgodil. Tudi o tem smo se pogovarjali s fotrom in košarkarsko legendo Sašo Dončićem.

Saša Dončić o mladosti, košarki, vožnji taksija in seveda o sinu Luku Dončiću

Kaj bi se zgodilo, če jugoslovanski mladinski košarkarski reprezentant ob razpadu ne bi dve leti ostal brez dokumentov in klofute, ki bi mu prepovedala odhod v diskoteko? Marsikaj. Mogoče se Luka Dončič sploh ne bi zgodil.

Tudi o tem se je Miha pogovarjal s ‘fotrom’ in košarkarsko legendo Sašo Dončićem: “Kot oče in kot trener sem mnenja, da se mora otrok do 15. leta zaljubiti v košarko. Pusti, naj se igra z žogo! Brez pritiska!”

“Ko je Luka kot trinajstletnik – takrat še ni poznal soigralcev v Realu – Barceloni ‘nasul’ 20 točk, je bil to eden najlepših trenutkov, odkar ga gledam igrati košarko.”

Dve leti je bil izbrisan, zato je košarko igral kot tujec in brez državljanstva: “Ne vem, za katero državo sem igral, bil sem kot vesoljec.”

Strinja se z ljudmi, ki pravijo, da v slovenski košarki ni denarja: “Res ga ni. Na primer: tujci v naši ligi nimajo prave kakovosti.”

Ni ga sram, da je za dodatni zaslužek v veselem decembru vozil tudi taksi: “Ob štirih zjutraj v taksiju spoznaš najbolj zanimive ljudi.”

“Priznam, sem človek, ki rad uživa. Vendar se nikoli nisem zabaval pred tekmami, vedno po tekmi.”

Evo ga, majstra…#spetek pic.twitter.com/qStOhCfr5L

— Miha Šalehar (@toplovodar) August 25, 2017