Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Razgledi in razmisleki

519 oddaj

519 oddaj


Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.

Razgledi in razmisleki

Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.


10.06.2021

Fabula 2021 - Ana Marwan

Med letošnjimi gosti festivala Fabula je tudi Ana Marwan (1980), slovenska pisateljica, ki že dalj časa živi v Avstriji; tam je leta 2008 prejela nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Do zdaj je izdala dva romana: prvenec Krog suhe južine je izšel leta 2019 v nemškem jeziku, Zabubljena pa nedavno v slovenščini. V obeh se avtorica posveča medčloveškim odnosom tako, da prepleta realni in domišljijski svet. V njenem pisanju pa izstopa poetičen način ubesedovanja, ki s fragmentarnostjo, dnevniškimi in esejističnimi zapisi ustvarja čuten romaneskni svet, prepojen z ironijo, mestoma celo s sarkazmom. Avtorica se sicer ozira za postmodernističnimi postopki pisanja, vendar bolj kot te v ospredje romana Zabubljena pretanjeno postavlja analize odnosov ter študije družbenih norm. S pisateljico Ano Marwan se je pogovarjal Gregor Podlogar.

23 min 25 s

03.06.2021

Češki pisatelj Marek Šindelka

Festival Fabula, literature sveta se ta teden končuje z gostovanjem mlade nemške pisateljice Enis Maci in slovenske dvojezične pisateljice Ane Marwan. Češki pisatelj Marek Šindelka je bil prvi, ki je letos lahko osebno gostoval na festivalu. Ob tej priložnosti je v slovenščini v prevodu Nives Vidrih izšel njegov roman z naslovom Utrujenost materiala o dveh bratih, beguncih na poti k evropskim sanjam. Avtorja je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar.

17 min 47 s

27.05.2021

Deborah Levy - Fabula 2021

Po lani delno odpovedanem festivalu Literature sveta Fabula – v koprodukciji s Cankarjevim domom ga prireja Beletrina – letošnji v večinoma poteka virtualno, na spletu. Med uglednimi tujimi gosti festivala je letos britanska pisateljica Deborah Levy. V slovenščini imamo prvi del njene 'žive avtobiografije' Vsega tega nočem vedeti (prevedla ga je Ana Ugrinović, izdala pa Mladinska knjiga) in roman Mož, ki je videl vse, ki ga je prevedel Jernej Županič, izšel pa je pri Beletrini. S pisateljico, ki je te dni poslala med bralce novo knjigo – tretji del avtobiografske trilogije – se je na daljavo pogovarjala Manca G. Renko. V oddaji Razgledi in razmisleki smo uporabili odlomke iz pogovora, poleg tega pa še odlomke iz oddaje Literarni portret, za katero je Miriam Drev prevedla delček njene knjige Cena življenja, ter iz del Vsega tega nočem vedeti in Mož, ki je videl vse. Foto: promocijsko gradivo

22 min 50 s

20.05.2021

Claudia Durastanti: "Umetnost je zgodovina napak, ki pa so poetične, ki delujejo kot nekaj izvirnega. Za vsemi napakmi se skrivajo zgodbe."

Med gosti letošnjega festivala Fabula – Literature sveta je leta 1984 rojena italijanska pisateljica Claudia Durastanti. V slovenščino imamo preveden njen roman Tujka, avtofikcijsko pripoved, ki se začne z odraščanjem ob gluhih starših; odvija se od New Yorka, prek revne južne Italije do Rima in Londona – hkrati pa gre za razmisleke o identiteti, umetnosti in življenju. S pisateljico se je na daljavo pogovarjala Ivana Zajc. Foto: https://beletrina.si/avtor/claudia-durastanti

20 min 1 s

13.05.2021

Richard Swartz: Kjer se Evropa konča

Devetega maja je dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. Na Arsu bomo v oddaji Razgledi in razmisleki ob tej priložnosti ponovili esej švedskega novinarja, publicista in pisatelja Richarda Swartza, dolgoletnega dopisnika iz Vzhodne Evrope. V zbirki Room Service, ki je v prevodu Sare Grbović izšla leta 2013, so natisnjene njegove zgodbe iz Vzhodne Evrope - zabavne, groteskne, včasih tudi trpke. Vse pa pričajo o tem, kako poln nasprotij je bil in še vedno je ta del Evrope. Esej z naslovom Kjer se Evropa konča bo prebral Ivan Lotrič.

22 min 25 s

06.05.2021

BRANISLAVA SUŠNIK, LA DOCTORA, ŽIVLJENJE IN DELO SLOVENSKE ZNANSTVENICE V PARAGVAJU

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled nova razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, posvečene doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asuncion, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo, pripravljeno ob lanskoletni stoti obletnici njenega rojstva v Slovenskem etnografskem muzeju, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi Marija Mojca Terčelj. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič.

19 min 30 s

29.04.2021

Boris Pasternak: Nenavadni dnevi

Boris Leonidovič Pasternak, ruski pesnik, pisatelj in književni prevajalec, je eden izmed najvidnejših literatov ruske književnosti dvajsetega stoletja, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1958 »za prispevek k sodobni liriki in nadaljevanju velike ruske pripovedne tradicije.« Lani je minilo sto trideset let od njegovega rojstva in šestdeset let od smrti. Ob tem je pri Slovenski matici izšla knjiga izbranih Pasternakovih pesmi iz osmih zbirk z naslovom Nenavadni dnevi. Pripravil jo je Marjan Strojan in vanjo uvrstil prevode Toneta Pavčka in Janeza Menarta, predvsem pa trideset svojih novih prevodov. O Borisu Pasternaku in novih prepesnitvah piše doktor Edvard Kovač. Dramski igralec Matej Puc interpretira pesem Vse od zore tridesetega aprila Borisa Pasternaka v prevodu Marjana Strojana.

14 min 40 s

22.04.2021

Prostori za ustvarjalce v Ljubljani in Mariboru

Delo ustvarjalcev se ne omejuje zgolj na osebni prostor, temveč je njihova dejavnost pomembna za kulturo in širšo družbo nasploh. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo osvetlili problematiko prostorov, ki jih ustvarjalci potrebujejo za svoje delo. O temi bodo spregovorili Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Vojko Pogačar, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor, stališče pa so posredovali tudi z Mestne občine Maribor. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden.

21 min 34 s

15.04.2021

"Jaz sem več poezije kot vse moje pesmi" - o poeziji Fabjana Hafnerja v pogovoru z Zdenko Hafner - Čelan

Fabjan Hafner se je rodil leta 1966 v Celovcu; v Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko. Svoje življenje je posvetil besedi in literaturi; bil je prevajalec, literarni zgodovinar, lektor. Živel, pisal in prevajal je v obeh svojih jezikih, slovenščini in nemščini; za prevajalstvo je prejel več priznanj in nagrad. Ob prevajalskem, pedagoškem in znanstvenem delu pa je bil Fabjan Hafner tudi pesnik. Poezijo je pisal od najstniških let vse do prezgodnje smrti leta 2016. Pri Cankarjevi založbi so nedavno izdali knjigo njegovih zbranih slovenskih pesmi z naslovom Iz jezika, ki ga ni; obsega vse Hafnerjeve slovenske pesmi iz zbirk in antologij. Skupaj z Aljošo Harlamovom je knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredila Zdenka Hafner - Čelan, prevajalka in žena Fabjana Hafnerja. Z njo se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Staša Grahek; v oddaji boste slišali tudi nekaj Hafnerjevih pesmi in odlomek iz eseja Ednina in dvojina, ki ga je o poeziji Fabjana Hafnerja za nemško izdajo pesmi pri založbi Suhrkamp napisal Peter Handke. Foto: Tasja Hafner

23 min 17 s

08.04.2021

Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepotot in pravico

Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi izšel album - knjiga z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico ob sto petdeseti obletnici pisateljevega rojstva. V njej je zbrano obsežno slikovno gradivo, številne fotografije od časa Finžgarjevega otroštva v Doslovčah na Gorenjskem do smrti na Mirju v Ljubljani, reprodukcije naslovnic knjig, pisem, dokumentov, priznanj. O spominih na svojega starega strica Jurja, kot ga je klical, piše Janez Bogataj. Besedilo o življenju in pisateljski poti akademika Finžgarja je napisal Mihael Glavan, v zadnjem delu pa dodal odlomke iz Finžgarjevih najboljših del po svojem izboru. Z Mihaelom Glavanom se pogovarja Tadeja Krečič.

25 min 8 s

01.04.2021

In memoriam Adam Zagajewski

Marca je v starosti 75 let umrl poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov. Njegovo delo zahvaljujoč Niku Ježu lahko beremo tudi v slovenščini - v dveh izborih iz njegovega pesniškega dela: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja. Leta 1996 je dobil nagrado vilenica. Vse od knjige Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, Zagajewski velja za refleksijskega pesnika, ki mu je blizu filozofija. Nekoč je dejal: »Poezija je drugačen način filozofiranja.« Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Adamom Zagajewskim, ki ga je z njim leta 2012 za Razglede in razmisleke posnel Gregor Podlogar. Foto: Adam Zagajewski leta 2017 v Kölnu; avtor Udoweier https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam_ZagajewskiK%C3%B6lnLiterarische_Salon2017.jpg

21 min 12 s

25.03.2021

Frederic C. Lane: Benetke, pomorska republika

Ob častitljivi obletnici Benetk, 1600 let od ustanovitve mesta, se kar sama ponudi knjiga Benetke – pomorska republika. Napisal jo je ameriški zgodovinar Frederic C. Lane, v slovenščino pa prevedel magister Matej Venier. Žiga Bratoš se bo z njim pogovarjal o pomorstvu, o politiki in diplomaciji, ki sta uspeli ohranjati mir in spoštovanje republike, pa o trgovini z dišavami in sužnji, in nenazadnje o umetnosti vse od bizantinskih vplivov do renesanse in baroka.

44 min 13 s

18.03.2021

O Henriju Cartierju-Bressonu

V Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled razstava francoskega fotografa Henrija Cartierja-Bressona, ki je ovekovečil mnoge znane in manj znane obraze, podobe, pokrajine. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali esej o njem, ki ga jev devetdesetih, ko je Cartier-Bresson še živel in ustvarjal, napisal Philip Brookman.

20 min 45 s

11.03.2021

Andrej Ilc: Nezbrani komadi

Nezbrani komadi je naslov nove knjige dvesto dvaindvajsetih pesmi sodobnih pesnikov, slovenskih in tujih. Izbral in zbral jih je Andrej Ilc, urednik za leposlovje pri Mladinski knjigi, predvsem pa velik bralec poezije. Navdušenje nad verzi želi s knjigo Nezbrani komadi deliti z »bolj ali manj odraslimi bralci«, kot je zapisal v podnaslovu, več o knjigi pa razlaga v pogovoru s Tadejo Krečič Scholten.

28 min 50 s

04.03.2021

Pred sto leti se je rodil igralec Bert Sotlar

Februarja je minilo sto let od rojstva igralca, ki se je s svojo igro in markantno pojavo vtisnil globoko v spomin gledališkega, predvsem pa filmskega občinstva druge polovice prejšnjega stoletja. Bert Sotlar je dal tudi ime nagradi, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre. Tone Frelih je za oddajo Razgledi in razmisleki priklical v spomin najbolj znane filme, v katerih je nastopil Bert Sotlar, in dodal svoje lastne spomine nanj.

24 min 37 s

25.02.2021

Dr. Peter Krečič: Arhitekt Milan Mihelič

Arhitekt in urbanist akademik Milan Mihelič je bil eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev ljubljanske arhitekturne šole v drugi polovici dvajsetega stoletja. Bil je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, skupaj z Ilijo Arnautovićem, in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš. Je avtor ene izmed najkakovostnejših arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021.

17 min 20 s

18.02.2021

Soočanje s smrtnostjo v službi nesmrtnosti - o rokopisni zbirki NUK z njenim skrbnikom Marijanom Rupertom

Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so nove pridobitve zanjo izjemno pomembne. Mednje sodijo zapuščine, pa tudi drugo tiskano in rokopisno gradivo, povezano s kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. O nekaterih novih pridobitvah knjižnične zbirke NUK v letu 2020 se je Staša Grahek pogovarjala z Marijanom Rupertom, ki je skrbnik rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na fotografiji Marijan Rupert Avtor fotografije Boštjan Colarič

20 min 54 s

11.02.2021

Marko Sosič: Narodi dom - izziv ali izginotje

3. februarja je preminil slovenski pisatelj in režiser Marko Sosič, avtor romanov, kot so Balerina, balerina, Tito, amor mio, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, Kratki roman o snegu in ljubezni, Kruh, prah. Kot hommage velikemu umetniku in pokončnemu Slovencu iz Trsta objavljamo njegovo besedilo, ki ga je napisal prav za to oddajo poleti ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu.

16 min 6 s

04.02.2021

Vloga subkultur v družbi in kulturi

Vsaka oblika kulture mora reševati vprašanja odnosov med ljudmi, odnosov do bivanja, do družbenih pravil in norm, tudi odnos do rojstva in smrti. Glede na to lahko ugotavljamo, kako je neka kulturna oblika, ki jo imenujemo subkultura, celovita, samostojna kulturna praksa, ali pa je morda okrnjena, na posamezne segmente bivanja vezana vsebina. O tem, kakšne oblike subkultur poznamo v našem družbenem okolju, kakšen je njihov pomen za celotno družbo ter dele družbe, kot so socialni, kulturni, izobraževalni in celo politični v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden razpravljajo: dr. Mitja Velikonja, redni profesor kulturologije in predstojnik Centra za preučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede Univeze v Ljubljani, Ksenija Čerče akademska slikarka, ustvarjalka na področju zvočne in video umetnosti in izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Božo Pogačar, anarhist in delavec Avtonomne tovarne ROG.

41 min 5 s

28.01.2021

Stodeset let modrosti Alice Herz Sommer - ob dnevu spomina na žrtve holokavsta

Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz Sommer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev. Na fotografiji z naslovnice knjige (v slovenskem prevodu je izšla leta 2014 pri Celjski Mohorjevi družbi) je mlada Alice Herz Sommer.

18 min 7 s

Stran 1 od 26
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov