Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ingrid von Oelhafen: Iskanje korenin me je vodilo po dolgi in razdrapani cesti

19.05.2024

Ob življenjski zgodbi nemške fizioterapevtke Ingrid von Oelhafen človek pomisli, da je resničnost res še bolj neverjetna od fikcije. Rojena leta 1941 je kot deklica spoznala, da je posvojena; starši so se ločili, z njimi ni imela pristnega in globokega odnosa. Že kot najstnica je ugotovila, da je njeno pravo ime Erika Matko, a šele v srednjih letih je začela raziskovati, kdo pravzaprav je in od kod prihaja. S pomočjo nemškega zgodovinarja Georga Lilienthala je z leti odkrila, da je otrok Lebensborna - nacističnega programa, katerega cilj je bil povečanje števila otrok arijske rase. Ingrid von Oelhafen so nacisti leta 1942 v Celju ukradli staršem iz Rogaške Slatine, jo odpeljali v Nemčijo in predali nemškim krušnim staršem. Resnica, ki jo je Ingrid von Oelhafen oziroma Erika Matko odkrila šele nedavno. Leta 2013 je angleški filmar Tim Tate o Lebensbornu posnel film, pri katerem je sodelovala tudi Ingrid von Oelhafen. Nekaj let pozeje sta izdala knjigo z naslovom Hitlerjevi pozabljeni otroci, ki jo je leta 2016 za založbo Modrijan prevedla Maja Kraigher. Avtorja Ingrid von Oelhafen in Tim Tate, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.


Spomini, pisma in potopisi

4 epizod


Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.

Ingrid von Oelhafen: Iskanje korenin me je vodilo po dolgi in razdrapani cesti

19.05.2024

Ob življenjski zgodbi nemške fizioterapevtke Ingrid von Oelhafen človek pomisli, da je resničnost res še bolj neverjetna od fikcije. Rojena leta 1941 je kot deklica spoznala, da je posvojena; starši so se ločili, z njimi ni imela pristnega in globokega odnosa. Že kot najstnica je ugotovila, da je njeno pravo ime Erika Matko, a šele v srednjih letih je začela raziskovati, kdo pravzaprav je in od kod prihaja. S pomočjo nemškega zgodovinarja Georga Lilienthala je z leti odkrila, da je otrok Lebensborna - nacističnega programa, katerega cilj je bil povečanje števila otrok arijske rase. Ingrid von Oelhafen so nacisti leta 1942 v Celju ukradli staršem iz Rogaške Slatine, jo odpeljali v Nemčijo in predali nemškim krušnim staršem. Resnica, ki jo je Ingrid von Oelhafen oziroma Erika Matko odkrila šele nedavno. Leta 2013 je angleški filmar Tim Tate o Lebensbornu posnel film, pri katerem je sodelovala tudi Ingrid von Oelhafen. Nekaj let pozeje sta izdala knjigo z naslovom Hitlerjevi pozabljeni otroci, ki jo je leta 2016 za založbo Modrijan prevedla Maja Kraigher. Avtorja Ingrid von Oelhafen in Tim Tate, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.


07.07.2024

Polde Bibič: Srečanja s kamero

Polde Bibič (1933-2012) je bil vrhunski gledališki in filmski igralec ter interpret literarnih besedil na Radiu Slovenija. Objavil je kar nekaj spominskih knjig, leto dni pred smrtjo pa je napisal in prebral besedilo Srečanja s kamero. V njem pripoveduje o svojih filmskih začetkih pri Františku Čapu, predvsem pa o sodelovanju z Matjažem Klopčičem. Avtor literarnega dela Polde Bibič, režiser Alen Jelen, interpret Polde Bibič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Andrej Kocan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2011.


30.06.2024

George Sand: Neobjavljena pisma

Francoska pisateljica George Sand s pravim imenom Aurore Dupin se je rodila prvega julija pred 220. leti. Je predstavnica francoske romantike in je bila v času svojega življenja med najbolj priljubljenimi in branimi evropskimi avtorji in avtoricami. Pisala je sentimentalne romane in povesti z ljubezensko tematiko, pozneje pa dela z močnejšo humanistično in socialno naravnanostjo. Iz njene biografije je znano, da je prijateljevala s Frédéricom Chopinom in Alfredom de Mussetem. Leta 2004 je izšla 27. knjiga njenih dotlej neobjavljenih pisem. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi jih je leto pozneje prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Skrbinšek, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten


23.06.2024

Alexander Granach: Tu hodi človek

Ime Alexandra Granacha, nemškega igralca in pisatelja, je vpisano predvsem v filmsko zgodovino. Poznamo ga po vlogah v filmih Ninočka in Tudi rablji umirajo. Morda manj znano pa je, da je napisal tudi izjemen avtobiografski roman z naslovom Tu hodi človek. Prevajalka knjige je Alenka Novak, ki nam je za današnjo oddajo odstopila odlomek z začetka. Granach se je rodil kot deveti otrok judovskim kmečkim staršem v vasi Verbivci v Vzhodni Galiciji. Oče je bil trgovec in pek, tako se je tudi sam izučil za peka, a kmalu – ko je pri petnajstih letih v bližnjem mestu z bratom obiskal judovsko gledališče –, je odkril svoj pravi poklic igralca. "Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved," je zapisala prevajalka Alenka Novak. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.


16.06.2024

John Hersey: Hirošima - Požar

John Hersey, ki se je rodil 17. junija 1914, umrl pa leta 1993, je bil ameriški novinar in pisatelj. Rodil se je na Kitajskem v družini protestantskih misijonarjev. Pri desetih letih so se vrnili v ZDA. Študiral je na Yaleu. Pisal je najprej za Time, med drugo svetovno vojno je delal kot vojni dopisnik, spremljal je predvsem boje v Evropi in Aziji. Po vojni je v letih 1945-1946 Hersey živel na Japonskem, od koder je za New Yorker poročal o obnovi opustošene države. Takrat je našel dokument jezuitskega misijonarja, ki je preživel atomsko bombo v Hirošimi. Obiskal ga je in ta ga je seznanil z drugimi preživelimi. Nastalo je besedilo Hirošima, ki je bilo prvič objavljeno leta 1946 - v njem Hersey povzema zgodbe šestih ljudi, ki so preživeli bombardiranje Hirošime: zdravnika, protestantskega župnika, ovdovele šivilje, mlade delavke in nemškega jezuitskega duhovnika.V slovenščino imamo prevedene Herseyjeve knjige: Volja do življenja, roman Zaljubljen v vojno in Hirošimo, ki jo je pred leti na novo prevedel Andrej Hiti Ožinger. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov