Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Končno je tu zadnji teden Gira. Zahtevne gorske preizkušnje in sobotna vožnja na čas bodo določile končnega zmagovalca. Glavna favorita še vedno ločita le dve sekundi.
Geraint Thomas ima majhno prednost pred Primožem Rogličem, gost Toura 202 pa je človek, ki odlično pozna Thomasa. Marko Džalo je že vrsto let fizioterapevt in maser ekipe Ineos Grenadiers, dolgo pa tesno sodeluje z Valižanom. Vsako leto je z njim na osrednjih pripravah na sezono. Pravi, da 36-letnik kolesari drugače kot Roglič, ki je od začetka do konca sezone v odlični formi. Thomas je bil spomladi še daleč za najboljšimi, ampak Džalo pravi, da je kot dizel. Počasi se ogreje, ko pa je utečen, je odličen. Velikokrat je bil v svoji karieri v najboljši formi v zadnjem tednu tritedenskih dirk. Džalo tudi pojasnjuje, da ekipa ni načrtovala, da bi v soboto prepustila rožnato majico konkurentom, se ji je pa odrekla, da bi v zaključku etape hranila moči za zadnji teden.
Gost je tudi kolesarski reporter Vala 202 Igor Tominec, ki poudarja, da ni presenetljivo, da se boj za skupno zmago doslej še ni razplamtel. Trasa Gira je letos pač takšna, da so vsi, ki kolesarijo za čim višjo uvrstitev v skupnem seštevku, skušali ohraniti polne baterije za zadnje etape. Voditelj Toura 202 je Luka Petrič.
Končno je tu zadnji teden Gira. Zahtevne gorske preizkušnje in sobotna vožnja na čas bodo določile končnega zmagovalca. Glavna favorita še vedno ločita le dve sekundi.
Geraint Thomas ima majhno prednost pred Primožem Rogličem, gost Toura 202 pa je človek, ki odlično pozna Thomasa. Marko Džalo je že vrsto let fizioterapevt in maser ekipe Ineos Grenadiers, dolgo pa tesno sodeluje z Valižanom. Vsako leto je z njim na osrednjih pripravah na sezono. Pravi, da 36-letnik kolesari drugače kot Roglič, ki je od začetka do konca sezone v odlični formi. Thomas je bil spomladi še daleč za najboljšimi, ampak Džalo pravi, da je kot dizel. Počasi se ogreje, ko pa je utečen, je odličen. Velikokrat je bil v svoji karieri v najboljši formi v zadnjem tednu tritedenskih dirk. Džalo tudi pojasnjuje, da ekipa ni načrtovala, da bi v soboto prepustila rožnato majico konkurentom, se ji je pa odrekla, da bi v zaključku etape hranila moči za zadnji teden.
Gost je tudi kolesarski reporter Vala 202 Igor Tominec, ki poudarja, da ni presenetljivo, da se boj za skupno zmago doslej še ni razplamtel. Trasa Gira je letos pač takšna, da so vsi, ki kolesarijo za čim višjo uvrstitev v skupnem seštevku, skušali ohraniti polne baterije za zadnje etape. Voditelj Toura 202 je Luka Petrič.
V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju pogovora z enim najbolje plačanih slovenskih trenerjev. Verjetno vas ni veliko, ki ste takoj pomislili na to, da ta oseba prihaja s hokeja na ledu, morda še manj na to, da govorimo o trenerju hokejskih vratarjev. A zdaj je marsikomu že jasno, sploh če je v mesecu maju spremljal hokejske novice, da govorimo o Klemenu Mohoriču, sicer tudi reprezentančnemu trenerju vratarjev, konec minulega meseca pa je podpisal zelo donosno pogodbo z dvakratnim prvakom lige KHL, Metalurgom iz Magnitogorska. Priznava, da je že med igralsko kariero, kjer je največji pečat sicer rojeni Gorenjec pustil v Ljubljani, razmišljal o življenju po karieri. Sprva je prodajal hokejske palice, nato je bil nekaj časa agent, a hitro je ugotovil, da to ni zanj. Igralsko kariero je zaključil leta 2008, tri leta kasneje je začel s službo na Jesenicah, ki pa ni trajala dolgo. Kmalu se je namreč preselil v ligo KHL, kot opisuje tudi na začetku tega pogovora.
V ZDA je kar nekaj najmočnejših lig na svetu: v košarki, hokeju, baseballu in ameriškem nogometu. V tej državi je tudi največ okuženih z novim koronavirusom, več kot milijon in pol ljudi, umrlo jih je skoraj 100.000. V ZDA so prekinjena vsa tekmovanja. Na nadaljevanje NBA lige čakajo tudi Slovenci Goran Dragič, Luka Dončič ter Vlatko Čančar. V Dallas smo poklicali novinarja ESPN, Chucka Coopersteina in ga povprašali, kaj se obeta v ameriških profesionalnih ligah.
Kako lahko dobro pripravljen posameznik prispeva svoj delež k bolj zdravi družbi? Pogovarjali smo se z zdravniki in kineziologi, poskušali razumeti, zakaj fitnes centri pri nas še niso odprti, dotaknili smo se tudi sporazuma, ki sta ga pretekli konec tedna podpisala Mednarodni olimpijski komiteje in Svetovna zdravstvena organizacija.
Nikola Karabatič je prvi rokometaš, ki se mu je uspelo v šestdeset milijonski Franciji res prebiti med največje športne zvezdnike. Ob naslovih evropskih, svetovnih in olimpijskih pravakov so Francozi postopoma rokometu namenjali vse več pozornosti, Karabatič pa je bil kot vodja reprezentance, ki so jo poimenovali Les Experts (strokovnjaki), v ospredju. Podpisoval je pogodbe z osebnimi pokrovitelji, igral za največje klube in praviloma tudi zmagoval. Ta teden nam ga je uspelo zvabiti pred mikrofon Vala 202.
Pomanjkanje športnega dogajanja, ki je močno zaznamovalo zadnja dva meseca, so uspešno prekinili v Nemčiji, kjer so pred praznimi tribunami odigrali prve nogometne tekme ob umirjanju epidemije koronavirusa. Dvoboj med Augsburgom in Wolfsburgom je na prizorišču spremljal reporter Bavarskega radia Andre Siems. Prvo vprašanje je seveda bilo, kakšen je bil občutek, ko je bil po dveh mesecih spet na nogometni tekmi.
Po prvi svetovni voji so se na slovenskem začeli zametki organiziranega športa. Telovadna društva so imela drugačno tudi družbeno vlogo, preostali šport pa se je leta 1920 začel povezovati v zveze in pododbore takratne Kraljevine SHS. Tako je nastala tudi nogometna zveza, ki je ob sto letnici ponudila pogovor s tremi predsedniki, Aleksandrom Čeferinom, Rudijem Zavrlom in Radenkom Mijatovičem. Kako je bil takrat organiziran slovenski šport razlaga Marko Rarčič slovenski olimpijec iz leta 1948, ki je 25. aprila praznoval 100 let.
V tednih, ko je negotovost skupni imenovalec vsega javnega življenja, tudi šport ne more biti izjema, sploh pa nogomet, ki privabi največje množice. Slovensko nogometno prvenstvo se je ustavilo pred več kot mesecem dni, napovedi o nadaljevanju tekmovanja pa so iz dneva v dan vedno bolj nejasne. Klubi širom Evrope se že soočajo s finančnimi težavami, nogometna kriza pa bi kot posledica epidemične in ekonomske znala trajati še zelo dolgo. Nogomet je s pojavom pandemije novega koronavirusa zavil v negotovost, ki je ni doživel že vse od časov druge svetovne vojne. Z izjemo Belorusija, Nikaragve in Tadžikistana so se nogometne lige širom sveta ustavile, iz dneva v dan pa se s podaljševanjem zamrznitve tekmovanj veča tudi skrb, kako bo nogometni svet izgledal v prihodnje.
V teh dneh so športnim navdušencem ostali predvsem skoki v daljno in bližnjo zgodovino, pomembni trenutki in prelomnice vrhunskega športa, ki tudi leta, ali pa desetletja kasneje skrbijo zato, da stojijo kocine po konci. V teh dneh ste že slišali kaj se je v zgodovini dogajalo z različnimi športnimi dogodki na globalni ravni, kako so na razvoj športa vplivale pandemije, vojne in druge, naravne in družbene katastrofe. V Nedeljskem športnem popoldnevu smo gostili športnega zgodovinarja Doktorja zgodovine in sociologije, docenta na Fakulteti za šport Tomaža Pavlina z mislijo da raziščemo, kako se je v preteklosti na podobne dogodke odzival slovenski šport in da ugotovimo, kaj je šport v podobnih situacijah v zgodovini izgubil in kaj pridobil.
Tudi tekmovanja športnikov invalidov so po svetu povsem obstala. Para limpijske igre so prestavljene za leto dni. Slovenija pa bi morala v naslednjih mesecih gostiti dve namiznoteniški tekmovanji. Odprto prvenstvo Slovenije v Laškem in para limpijski kvalifikacijski turnir. Laško bi moralo v juniju gostiti tudi Evropsko prvenstvo v para strelstvu. O praktično že končani sezoni smo se pogovarjali s srebrnim strelcem iz iger v Rio de Jeneiru Frančkom Gorazdom Tirškom.
Žika Bogdanovič je reden spremljevalec vseh rokometnih dogodkov, ne nujno samo največjih. Njegova spletna stran Balkan Handball se v prvi vrsti posveča klubom in reprezentancam na Balkanu, tudi slovenskim. Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Egiptu pomerila s Srbijo, dvoboj bi moral biti junija, Žika pa tako kot vsi srbi sploh ta konec tedna ne sme zapustiti svojega stanovanja. Izjema je le nekaj minut sprehoda s psom dvakrat na dan.
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant in kapetan Miran Pavlin s 1.aprilom prevzema mesto direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. V pogovoru z Boštjanom Janežičem je razkril načrte grajenja mlade reprezentance pred domačim Evropskim prvenstvom leta 2022, sodelovanja s selektorjih vseh starostnih kategorij in vključevanje mladih nogometašev v članske klubske pogone v Sloveniji.
Rokometni novinar Lojze Grčman je spisal biografijo dolgoletnega kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana. Eden najuspešenejših slovenskih rokometašev je znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Kavčarji to zagotovo dobro veste. V teh dneh pa lahko iz kavča berete njegovo biografijo.
Eden najboljših naših hokejistov se po dveh letih igranja v Bernu, kjer je tudi osvojil naslov švicarskega prvaka, vrača na Švedsko, v pogovoru iz karantene pa nam je zaupal tudi, podrobnosti o reprezentančnem slovesu.
Uroš Volk je v nedeljskem športnem popoldnevu poklical hrvaškega novinarskega kolega z rokometnih prizorišč Marka Sivaka v Zagreb. Hrvaško prestolnico je ob Koronavirusu pretresel še močan potres, ki je dodatno otežil življeneje pri naših sosedih.
Vozniki Formule 1 so ostali brez začetka sezone v Avstraliji. Karavana se vse do zadnjega ni uspela poenotiti pri odločitvi ali izpeljati VN Avstralije ali jo odpovedati.
Po trinajskih letih se je v petek trinajsketga končal mit o nerazdružljivosti Zlatka Zahoviča z mariborskim nogometnim klubom. Zapuščino v zvočni podobi najdete v naslednjem prispevku.
Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega odbora Pokala Vitranc: "Ker se je virus pojavil v karavani, smo morali tekmovanje odpovedati. Enostavno si ne moremo privoščiti, da bi potencialno nevarnost za razširitev pripeljali v Slovenijo."
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v nizozemskem Valkenswardu osvojil drugo mesto. Po zmagi v prvi vožnji in drugem mestu v drugi ga je premagal le domačin Jeffrey Herlings.
Neveljaven email naslov