Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
803 epizod
803 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Po koncu 13. interdisciplinarnega Plečnikovega tabora, ki je povezoval kemijo, biologijo, fiziko astronomijo in šport, so se nam v studiu pridružili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Govorili smo o delavnicah, ki so se jih udeležili in kako je njihove aktivnosti povezalo tudi globalno učenje, ki je vedno pomembnejši povezovalni pristop pri širokem ozaveščanju mladih o okolju in trajnostnem razvoju.
Maturanti Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so v zadnjih letih osvojili medalje, priznanja in nagrade za svoje delo, in to na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Kako daleč seže slovenska kulinarika in kako spoštovana je v svetu, kje tik pred začetkom poletne sezone vidijo prihodnost slovenskega turizma in kakšne so njihove želje in njihovi cilji po končanem šolanju, slišite to sredo v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
Ne le ločeno zbiranje odpadkov, zbiranje zamaškov in varčevanje z vodo in elektriko – dijaki so na področju varovanja okolja veliko bolj aktivni in iznajdljivi. Tako so na Gimnaziji Slovenj Gradec iz odpadnega olja in odsluženih skodelic nastale ReSvečke, na Gimnaziji MOste v Ljubljani pa so dijaki pripravili razstavo in prireditev Zmanjšaj ogljični odtis in zariši v srca EKOodtis. Poleg teh dveh šol je v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelovalo še 31 drugih srednjih šol, vse pa so tudi to leto prispevale h krepitvi nacionalnega gibanja dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kaj je sploh ogljični odtis in kako ga zmanjašati pa s strokovnjakinjo iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Hiper produkcija podob nas obdaja, hkrati pa naj bi še vedno veljalo, da imajo podobe takšno moč, da premikajo najbolj trdo v nas in seveda dokumentirajo, opozarjajo, sporočajo, ohranjajo spomin o pomembnih trenutkih naše zgodovine, tako intimne, kot splošne človeške. V tokratnem Gymnasiumu zato predstavljamo poklic fotografa z dijaki ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter priznano fotografinjo Manco Juvan. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Z gimnazijci o maturi, maturitetnem eseju, ki je med nekaterimi odraslimi zbudil ogorčenje, o tem, kaj gimnazija da mlademu človeku, kako bi jo spremenili po svojem okusu?
Le še dobra dva tedna sta pred dijaki zadnjih letnikov srednjih šol do zrelostnega maturitetnega preizkusa. V četrtek, 4. maja, se namreč s šolskim esejem začenja spomladanski rok splošne mature. Več kot 7000 maturantov bo lahko izbiralo med interpretativnim in razpravljalnim esejem, ki pomeni kar polovico končne ocene iz slovenščine. Naslov letošnjega sklopa je Človek v kolesju sistema. Poleg romana Vladimirja Bartola Alamut, ki smo mu posvetili oddajo pred dvema tednoma, je obvezno čtivo tudi knjiga Aldousa Huxleyja: Krasni novi svet. O tem delu bomo govorili v današnji oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.
Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič
Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …
V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in (ne)enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Čeprav je vsak čas, njihov čas, pa dnevi okoli praznika spomina na mrtve vendarle v največjem obsegu nosijo njihov zeleni ustvarjalni pečat. Lahko tudi rečete, da je 1. november njihova tržna niša. A njihova vrednost daleč presega ceno, ki jo postavljajo raznolikim cvetličnim aranžmajem. Njihovi izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v človekovem življenju, od rojstva otroka preko poroke, obletnic in do smrti. Cvetličarji in cvetličarke so, kadar svoj poklic opravljajo z znanjem in ljubeznijo, ne le vrtnarji, trgovci in obrtniki, pač pa tudi esteti, umetniki, ljudje z domišljijo in nenazadnje – duhovno občutljivi. Tokrat bom spoznali izkušena mojstra svojega poklica, Francija Landekerja in Ano Sotošek pa tudi dijakinje, mlade cvetličarke iz prve in najstarejše šole v zgodovini slovenske hortikulture, ki je v sedmih desetletjih dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. O cvetličarjih, teh spregledanih in bržkone tudi podcenjenih spremljevalcih življenja in smrti v tokratnem Gymnasiumu z voditeljico Liano Buršič.
Ker se zdi, da je istospolna usmerjenost kdaj še vedno tabu, smo v goste povabili Urško Sterle, aktivistko, pisateljico, prevajalko in performerko, Mitjo Blažiča, aktivista za človekove pravice in novinarja, ter mlade, ki si upajo zastaviti vprašanja in povedati svoja mnenja ... Iskanje samega sebe in lastne spolne identitete je ključno prav za obdobje najstništva in srednje šole, zato je prav, da vprašamo, da izvemo ... In tudi da povemo, ali je slovenska družba (ne)strpna do homoseksualcev ...
Potujte z nami na mejo nevidnega z ljubitelji fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ”geek” kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega.
V tokratno oddajo smo v studio povabili dijake Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana GVŠ. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in zajčkov, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi velikokrat velik strah. Za katere živali vse skrbijo člani vivarističnega krožka na šoli, zakaj se te mnogim ljudem zdijo sluzaste, mrzle, zahrbtne in strašne ter večinoma hudo nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki, boste izvedeli v sredo zvečer na Prvem.
Brezposelnost med mladimi je visoka: kar petina ljudi, starih med 15 in 29 let, je brez dela. Je za to kriva država, slovenski trg dela, svetovne gospodarske razmere ali tudi osebni razlogi mladih – na primer nekončana šola, slaba družba in nestabilno domače okolje? O zgodbah mladih brez dela je nastal tudi dokumentarni film Janija Severa Status zero. Z junaki filma o tem, kako je biti (anti)junak svojega življenja, o iskanju zaposlitve, (ne)perspektivnosti mladih v slovenski družbi in snemanju filma, z drugimi mladimi brezposelnimi pa o tem, zakaj niso v šoli in kako jim pomaga PUM – projektno učenje mlajših odraslih.
Neveljaven email naslov