Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
185 epizod
185 epizod
V Zeliščarnici predstavljamo zelišča in seznanjamo poslušalce, zakaj moramo zelišča pred nabiranjem in uporabo dobro poznati, pa tudi, kako jih pravilno uporabljamo.
V tokratni Zeliščarnici smo govorili o enoletni suholetnici, rastlini, ki so jo iz Severna Amerike prinesli v Evropo kot okrasno rastlino. Na stari celini velja dandanes za invaziven plevel, severnoameriški indijanci pa so jo uporabljali v zdravilne namene. Pripravlja Metka Perko.
Tema tokratne Zeliščarnice je navadni plešec, ki ni le pogst plevel, temveč tudi zdravilna rastlina, ki jo ponekod imenujejo kar srčna zel. Zakaj nam lahko koristi ? Pripravlja Metka Perko.
Danes smo govorili o metah, še zlasti o dolgolistni meti, ki jo najdemo v naravi. Mete vsebujejo veliko eteričnih olj, mentol in menton, zato delujejo osvežilno, kar v poletni vročini še kako prija. Pripravlja Metka Perko.
V starih časih je veljalo prepričanje, da če v čevlje položiš liste pelina, te bodo obvarovali pred utrujenostjo. Dandanes tega ne počnemo več, vseeno pa lahko navadni pelin, ki raste v naravi, s kančkom previdnosti koristno uporabomo v kulinariki in zdravilstvu. Pripravila Metka Perko.
Zeliščarske minute bomo namenili gabezu, rastlini, ki so ji nekoč rekli kar kostni celež. Ta naziv si je pridobil upravičeno, saj so si z njim ljudje že v antičnih časih celili zlomljene in nalomljene kosti, izvine in izpahe. Pripravlja Metka Perko.
V Zeliščarnici govorimo o bližnjem sorodniku endivije in radiča - navadnem potrošniku, ki vsebuje zdravilne grenčine in vlaknine. Če odebeljene korenine navadnega potrošnika prepražimo in zmeljemo, pa dobimo kavni nadomestek cikorio.
Če vas bo poleti obiskala prehladna viroza ali vas bodo dajale bolečine, si lahko pomagate s pripravki iz Brestovo-listnega oslada, ki vsebuje podobne snovi, kot aspirin.
V Zeliščarnici smo govorili o preslicah, potomkah starodavnih orjaških rastlin, ki so rasle že pred 300 milijoni let. Največ pozornosti bomo namenili njivski preslici, ki je nepogrešljiva v čajnih mešanicah za ledvice in mehur in uporabna še v druge zdravilne namene. Pripravila Metka Perko.
V Zeliščarnici smo z Antonom Polerjem, strokovnim vodjo pri Društvu zeliščarjev Maribor spoznali dišečo lakoto. Najdemo jo na senčnih rastiščih, najpogosteje v bukovem gozdu. Nekoč so jo uporabljali zoper lakoto, danes pa je cenjena kot začimbnica in kot zdravilno zelišče.
V Zeliščarnici bomo tokrat rekli nekaj lepih besed na račun plezajoče lakote, sicer nadležnega plevela, ki ga morda poznate pod imenom smolénec ali lepénec. Čeprav je rastlina na otip neprijetna, se uporablja tudi za zdravljenje kožnih obolenj. Pripravlja Metka Perko.
Nekoč je bil plazeči skrečnik čislano zelišče, še danes pa se uporablja v homeopatiji in tudi v kulinariki. Njegovi rahlo grenki listi so lahko odličen posip po sadni kupi ali sladoledu.Rubriko pripravlja Metka Perko.
V Zeliščarnici smo tokrat spoznali gosjo travo, ki jo v ljudskem zdravilstvu in v homeopatiji uporabljajo za blažitev najrazličnejših krčev. Rubriko pripravlja Metka Perko.
Ne samo gobe, tudi rastline so lahko pogojno užitne. Taki, ki sta surovi strupeni, toplotno obdelani pa zdravju nenevarni, sta tudi kalužnica in lopatičasta zlatica. Oglejte si krajši video na facebook profilu Radia Maribor. Pripravlja Metka Perko.
V Zeliščarnici govorimo o repuhu in lapuhu, zdravilnih rastlinah, ki ju zaradi podobnega imena nekateri zamenjujejo, čeprav cvetita zelo različno. Rubriko pripravlja Metka Perko.
V sobotni Zeliščarnici nam Anton Poler, strokovni vodja pri Društvu zeliščarejv Maribor predstavlja jetrnik in vraničnik, rastlini, ki že v imenu razkrijeta, za kakšen namen sta cenjeni v ljudskem zdravilstvu.Rubriko pripravlja Metka Perko.
V Zeliščarnici tokrat govorimo o pljučniku, in o tem, kako pravilno hranimo posušena zelišča.
Čemažu pravimo tudi divji česen, saj po vonju in okusu res spominja na to vrtnino, po zdravilnih lastnostih pa jo menda celo prekaša. Njegova rastišča so se v gozdovih že spremenila v zeleno preprogo, med katero pa se skriva tudi čemažu podoben, strupen jesenski podlesek, kmalu pa bodo iz zemlje pokukale tudi čemažu podobne šmarnice. Da pri nabiranju ne boste v dilemi, prisluhnite prispevku, ki ga je pripravila Metka Perko.
Ljudski rek pravi, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala kopriva. Našemu telesu najbolj prija spomladi, največ zdravilnih snovi pa vsebuje sveža rastlina. Če ste pogumni, lahko koprive naberete brez rokavic. Vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče! Preverjeno ?? Uživanje kopriv nam prinaša: •\tboljše počutje, •\tmočnejšo odpornost, •\tčistejšo kri, •\tučinkovitejšo presnovo in bogatejšo črevesno floro, •\tkrepitev ožilja, •\todpravo hemoroidov •\tzmanjšanje utrujenosti, •\todvajanje odvečno vodo iz telesa, •\tugoden vplivna delovanje žolčnika, jeter in drugih žlez •\tšampon iz kopriv odpravlja prhljaj Pripravila Metka Perko.
Navadna marjetica in navadna zvezdica, oz. kurja črevca, sta zdrav dodatek mešani pomladni zelenjavi. Pripravila Metka Perko.
Neveljaven email naslov