Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco.
878 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco.
Tako kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Navdihujoča zgodba govori o letih, ki hitro minejo in o letih življenja, ki nikoli niso ovira za ljubezen. Marijo in Konrada Gruma je v Domžalah obiskala Nadia Petauer.
Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. Poslušali bomo ponovitev oddaje, Lučko Šićarov je v studio povabila Lucija Fatur.
Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru, katerega ponovitev bomo poslušali v naslednjih minutah, razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.
Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agiliti in ubogljivost, gospod Zidar ima zares veliko izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno, ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru z Lucijo Fatur, poslušali boste ponovitev oddaje, sta zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos praznuje sto let.
V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.
Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu po tem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih.
Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.
O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Z Lucijo Fatur sta začeli pogovor o tem, kaj je gospa počela v življenju.
Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. Danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.
V oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici. Gospoda, ki te dni praznuje 70. rojstni dan, dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in preostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti.
Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. V studio jo je povabila Lucija Fatur.
Verjetno se bo marsikateri od naših poslušalcev in poslušalk spomnil našega tokratnega sogovornika - dolgoletnega kolega Jožeta Skoka. Nekateri ga poznajo tudi kot šahista, morda pa niste vedeli, da je tudi glasbenik. Lotil se je tudi pisanja in konec lanskega leta je izšla njegova monografija Zabavni ansambli na Domžalskem. O vsem, kar ga razveseljuje, se bo pogovarjal z Lucijo Fatur.
Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive. Jano Toporiš je obiskala Lucija Fatur.
Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic tako rekoč položen v zibel. Obiskala ga je Lucija Fatur.
Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena izmed skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.
22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.
Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.
Obsežni dnevni zapisi, nastali v obdobju njegovega županovanja in pridobitev, pomembnih za razvoj kraja, so zbrani v knjigi, ki je nastajala leto dni. S pisanjem svojstvene krajevne kronike se je srečal prvič, a je vztrajal do izida. Milan Kocjan pravi, da je čas treba pravilno porazdeliti: zgodaj zjutraj in dopoldne je čas za delo doma, v gozdu, mizarjenje in pomoč. Popoldnevi pa so čas za odklop, naravo in za obiske bližnjih manj obljudenih vrhov, zdaj prihaja tudi čas za užitke na motorju.
Neveljaven email naslov