Gospa Ida Kobale je na poti svojega življenja morala skozi nešteto stranpoti, zato se je pri 80-ih letih odločila za selitev v dom starejših. Na srečo je dobila prostor v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, v bližini domačih.

Ida Kobale je v domu našla čas zase

Gospa Ida Kobale je na poti svojega življenja morala skozi nešteto stranpoti, zato se je pri 80-ih letih odločila za selitev v dom starejših. Na srečo je dobila prostor v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, v bližini domačih.

Ko je moja mama ostarela, sem zanjo skrbela kar 17 let. Obljubila sem si, da bom v tretjem življenjskem obdobju zase poskrbela sama in odločitev za Dom se mi je zdela najbolj smiselna. Na srečo živijo moji domači v bližini, večkrat pridejo na obisk, radi posedijo in si odpočijejo v našem lepem domskem parku.

Gospa Ida veliko dela na sebi, svojem počutju. Pravi, da se spreminja po korakih, sicer pa stvari prepušča času.

Veliko je bilo ovinkov, po katerih sem morala skozi življenje. Preživljala sem tudi težka obdobja, a optimizma nisem izgubila. Sem pa na prvo mesto vedno postavljala delo, se ukvarjala s problemi, za ketere danes vem, da to sploh niso bili, pozabljala pa sem nase in na to, da mora človek tudi sebe imeti rad.

Gospa Ida se je začela ukvarjati z meditacijo, v Domu se je vključila v različne dejavnosti, veliko je zunaj na svežem zraku, predvsem pa ne razmišlja negativno o preteklosti. “Če človek razmišlja negativno o preteklosti, ponavlja svoje življenje,” pravi. S prihodom v Dom ni zamenjala le okolja, ampak na nek način tudi življenje.