Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Božično - novoletni čas je nekaj posebnega tudi v Domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Že pred leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic, kako pa se ta zgodba nadaljuje, pa v tokratni oddaji Lucija Fatur z gosti.
V Domu starejših so pripravili pobarvanko in slikanico
Božično – novoletni čas je nekaj posebega tudi v domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste – Polje. Že pred več kot 20-imi leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic.
Lutke smo podarjali za spomin tistim, ki so prišli k nam nastopat – otrokom, pevcem. Prišli smo na idejo, da ga poimenujemo in odločili smo se za ime – Štepko, ker je Dom v Štepanjskem naselju. Celo registrirali smo ga kot blagovno znamko. – Alenka Lovišček Stojanovič, direktorica
Idej pa s tem še zdaleč ni bilo konec. Štepka so kot lik vključili v pobarvanko, namenjeno medgeneracijskemu sodelovanju. Pobarvanka prikazuje dejavnosti doma. Pred prazniki pa je izšla tudi otroška knjiga.
Božične prigode navihanega Štepka pa je slikanica, knjiga s tremi zgodbicami, prva za ta praznični čas. Napisala jih je Alenka Klopčič, ilustriral pa Roman Peklaj. Knjigo je že mogoče dobiti po knjižnicah.
Gospa Mara Mlakar je ena tistih stanovalk, ki v Domu neizmerno uživajo. Dobre volje in nasmejana obiskuje prenekatero dejavnost.
Vesela sem, da tudi otroci večkrat pridejo in nas razveselijo s svojo mladostjo. Sicer pa imamo že zjutraj pred zajtrkom telovadbo, po zajtrku pa različne dejavnosti – ročne spretnosti, bralne urice, vaje za spomin in še marsikaj drugega. Rada obiskujem vaje za spomin, uro pa vodi gospa, ki ima tudi sama že 88 let! Večkrat tudi stanovalce na vozičkih peljemo ven. Lahko rečem, da smo med seboj zelo povezani. Hvaležni smo vsem prostovoljkam, prostovoljcem, mentoricam, mentorjem, vsem zaposlenim, da tako lepo skrbijo za nas.
877 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Božično - novoletni čas je nekaj posebnega tudi v Domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Že pred leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic, kako pa se ta zgodba nadaljuje, pa v tokratni oddaji Lucija Fatur z gosti.
V Domu starejših so pripravili pobarvanko in slikanico
Božično – novoletni čas je nekaj posebega tudi v domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste – Polje. Že pred več kot 20-imi leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic.
Lutke smo podarjali za spomin tistim, ki so prišli k nam nastopat – otrokom, pevcem. Prišli smo na idejo, da ga poimenujemo in odločili smo se za ime – Štepko, ker je Dom v Štepanjskem naselju. Celo registrirali smo ga kot blagovno znamko. – Alenka Lovišček Stojanovič, direktorica
Idej pa s tem še zdaleč ni bilo konec. Štepka so kot lik vključili v pobarvanko, namenjeno medgeneracijskemu sodelovanju. Pobarvanka prikazuje dejavnosti doma. Pred prazniki pa je izšla tudi otroška knjiga.
Božične prigode navihanega Štepka pa je slikanica, knjiga s tremi zgodbicami, prva za ta praznični čas. Napisala jih je Alenka Klopčič, ilustriral pa Roman Peklaj. Knjigo je že mogoče dobiti po knjižnicah.
Gospa Mara Mlakar je ena tistih stanovalk, ki v Domu neizmerno uživajo. Dobre volje in nasmejana obiskuje prenekatero dejavnost.
Vesela sem, da tudi otroci večkrat pridejo in nas razveselijo s svojo mladostjo. Sicer pa imamo že zjutraj pred zajtrkom telovadbo, po zajtrku pa različne dejavnosti – ročne spretnosti, bralne urice, vaje za spomin in še marsikaj drugega. Rada obiskujem vaje za spomin, uro pa vodi gospa, ki ima tudi sama že 88 let! Večkrat tudi stanovalce na vozičkih peljemo ven. Lahko rečem, da smo med seboj zelo povezani. Hvaležni smo vsem prostovoljkam, prostovoljcem, mentoricam, mentorjem, vsem zaposlenim, da tako lepo skrbijo za nas.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Po upokojitvi se je začela ukvarjati z oblikovanjem kamna in je članica dolenjskega društva ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Pred upokojitvijo je bila na nacionalnem radiu mojstrica zvoka. Ob lanski 90-letnici Radia Slovenija se je s svojim umetniškim delom, ki stoji v avli radia, poklonila ustvarjalkam in ustvarjalcem zvoka, glasbe in besede. Gabrijela Čepič, ki bo čez mesec dopolnila 80 let, bo o svojem življenju pred in po upokojitvi pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem.
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.
“Dober alpinist si lahko hitro, težko pa postaneš star alpinist,” pravi Dušan Kukovec, ki bo čez nekaj dni dopolnil 90 let. Mnogo je stvari, ki so ga razveseljevale v življenju, a od vsega najbolj nosi v srcu gore, alpinizem. Z Janezom Resnikom sta bila prva Jugoslovana, ki sta preplezala severno steno Eigerja. Poleg tega je bil Dušan Kukovec tudi gorski reševalec in inštruktor GRS. Udeležil se je številnih alpinističnih odprav, razveseljevalo pa ga je tudi jadranje in kajakaške poti po rekah.
Neveljaven email naslov