Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
878 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah.
Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metodi. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.
Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu.
Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v naslednjih minutah, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let. Lucija Fatur je gospo Olgo Andjelković obiskala prav na dan, ko je prvič to zimo močno snežilo.
Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica in tako sta tudi tokrat z Lucijo Fatur nekako zaokrožili leto, ki se izteka.
"Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Prvonagrajenko smo v naši oddaji že spoznali, danes pa je Lucija Fatur v studio povabila gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade.
Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga "na svitlo dana". Veseli se odzivov. Marica Mrak, 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini, je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.
Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.
V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice, no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu. Gospo Julijano Zakrajšek je na njenem domu obiskal Marko Škrlj.
S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar.
Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju.
"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.
Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo moč izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom. Goste z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v studio povabila Lucija Fatur.
V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.
"Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico na glas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi Moja zgodba – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki Bratonski pil, ki smo jo premierno predvajali na Prvem programu 17. avgusta ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič.
Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na pretekle dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. To oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci, naša telefonska številka je 01 475 22 22.
Neveljaven email naslov