Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.
Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.
Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.
Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.
Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.
Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.
Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.
Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.
Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”
Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”
875 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.
Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.
Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.
Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.
Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.
Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.
Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.
Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.
Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”
Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”
Današnji oddaji naj prisluhnejo vsi, ki radi pišejo in so starejši od 60 let. To sta namreč prva pogoja, da lahko sodelujete na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Gre za natečaj z naslovom Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč prevažali. Časa, da pobrskate po spominu in se spomnite morda česa prav posebnega, je še dovolj, saj natečaj traja vse poletje, vse do 30. oktobra. Lucija Fatur je najprej povprašala, od kod pravzaprav ideja za ta natečaj, pogovarjala se je z Anjo Frkovič Teršan, območno koordinatorko domoznanske dejavnosti in vodjo projekta.
Gospod Darko Ipavec je pred pol leta prišel v Center starejših Pristan v Vipavi, je pa tudi sicer doma iz teh krajev. Ob spominih na preteklost velikokrat reče "Lepo je bilo!", nekaterih dogodkov se res rad spominja. Ko pogovor nanese na leta, ki prehitro minevajo, se z nasmehom spomni, kako se mu je pri 17-ih letih zdelo, da ima do vojaščine še ogromno časa. V Centru starejših se gospod Darko Ipavec odlično počuti, pogovor z Lucijo Fatur pa sta začela pri obdobju, ko je iz tekstilne tovarne odšel v drugo službo.
Gospa Ivana Hauser je izredno zanimiva sogovornica. Prihaja iz Radelj ob Dravi in jo zanima mnogo stvari, predvsem pa se, odkar je v pokoju, posveča pisanju. Življenje jo je popeljalo po mnogih poteh, ki pa so pokazale tudi svoje prepreke, a gospa Ivana Hauser jih je pogumno premagala. O najtežji izkušnji, Alzheimerjevi bolezni zdaj že pokojnega moža, je sklenila napisati knjigo. S svojo zgodbo bi namreč rada pomagala vsem, ki se spopadajo s to težko boleznijo.
Gospa Pavla Žvanut je doma sicer iz Vipave, a je velik del življenja preživela v Ljubljani, kjer sta z možem dobila službi. Življenje pa jo je v tretjem življenjskem obdobju pripeljalo nazaj v domače kraje, kjer zdaj živi v Centru starejših Pristan v Vipavi. Rada se spominja lepih preteklih let, službe, družinskega življenja.
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tamkajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja. Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
Poklic natakarja je po najnovejših raziskavah kitajskih znanstvenikov v modernem času najbolj stresen poklic. Tega sicer gost današnje oddaje Storž najbolj ne razume, vendar pritrdi dejstvu, da gostinskemu delavcu ni nikoli dolgčas. In težko mu je ne verjeti, glede na to, da svoj poklic opravlja že 50 let. Vso svojo kariero je na najelitnejših lokacijah v državi stregel nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku, kraljem, predsednikom vlad in držav neuvrščenih držav. Turistično-gostinska zbornica Slovenije mu je pred časom podelila tudi najvišje priznanje zaposlenim v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu za posebne dosežke pri delu in prispevek k dvigu kakovosti storitve. Aktiven pa ostaja tudi med upokojitvijo. Kakšna je torej zgodba Hermana Pančurja?
Da je dobro duševno zdravje pomembno, se bomo lahko prepričali danes, saj so pred pol ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli prvi Festival duševnega zdravja. Predavanja, delavnice, svetovanja, predstavitve in stojnice privabljajo prav vse generacije vse do 19. ure. Tako želijo v okviru projekta MIRA, nacionalnega programa duševnega zdravja pod pokroviteljstvom NIJZ, približati vsebine, ki pomagajo pri krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja. Duševno zdravje ima poseben pomen tudi v tretjem življenjskem obdobju, saj napačno mislimo, da so nekatere težave v starosti kar običajne in nujne. Lucija Fatur je k pogovoru povabila doc. dr. Olivero Stanojević Jerković, dr. med., specialistko socialne medicine in javnega zdravja z NIJZ.
V eni od prejšnjih oddaj smo predstavili gospoda Toneta Bejo, predsednika Društva upokojencev Zagorje ob Savi. Danes pa bomo spoznali gospo Marijo Cerkovnik, ki je v tem društvu aktivna že lepih 32 let. Organizira izlete, letovanja in podobno. Gospo Marijo kličejo Maridi, najprej pa je povedala, kakšna je bila njena poklicna pot.
Gospa Cvetka Kos je svoja službena leta posvetila kuhanju. Danes, ko je v pokoju, si dneve popestri z marsičim: obišče prireditve, gledališče, redno hodi v Društvo upokojencev Zagorje ob Savi. Prepričana je, da se mora človek včasih kar prisiliti in odpraviti ven, med ljudi, saj nas druženje bogati in ustvarja lepe spomine.
Marsikdo v sebi skriva ljubezen do pisanja. Nekateri tej ljubezni in želji dajo priložnost, zgodbe pa ostanejo v predalu, drugi se opogumijo in zapisano pošljejo na katerega od natečajev. Pišejo ljudje najrazličnejših poklicev, marsikdo si čas vzame šele v obdobju upokojitve. Kot pripoveduje gospa Marija Župevc, rada piše, lani pa jo je nagovoril tečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije.
Upokojitve se nekateri veselijo in že vnaprej vedo, čemu bodo posvetili svoj čas, drugi se na pot tretjega življenjskega obdobja odpravijo nekoliko negotovo. Zato so društva upokojencev včasih pravi naslov za nove upokojence, saj ponujajo številne možnosti medsebojnega druženja in učenja. Zanimivo in aktivno je Društvo upokojencev Zagorje ob Savi.
Je jedrski fizik, a velik ljubitelj pisanja, tako pesmi kot zgodb. Rojen je v Nišu, piše pa v srbščini in slovenščini. Ob pisanju se uspešno ukvarja še s fotografiranjem. Rad ima tudi glasbo. Življenje mu je močno spremenila nesreča, po kateri mu je pri okrevanju zelo pomagala umetnost. O vsem tem bo v tokratni oddaji pripovedoval Dragan Mitić, ki je sodeloval na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Zgodbe mojega kraja ‒ Kako smo se nekoč zabavali, njegova zgodba, se je uvrstila med deset najboljših.
Našo današnjo gostjo je najprej zanimala biologija, kasneje jo je življenje usmerilo k prehrani, zdaj pa gospo Vlasto Krivec Jurečič zanima človek in življenje v skladu s sabo, naša podzavest in kako le-ta vpliva na človekove odločitve. Je učiteljica TAO WOMAN LIFTING, bioterapevtka, terapevtka kvantne osebnostne rasti, pozna osnove kitajske medicine. Kako in zakaj živimo tako, kot živimo, kako nas vodijo naša čustva in ali lahko spremenimo tok življenja?
Delo in študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani sta v polnem zamahu. Večkrat slišimo, da obiskovanje t. im. Tretje univerze ni le želja po dodatnem izobraževanju, ampak je pomembno tudi druženje. Ali to drži in kako poteka delo v likovnem krožku, krožku za keramiko in v programu Človek in njegove pisave, nam bodo predstavile tokratne gostje.
Terezija Nikolčič je znana kot zeliščarica, tudi nekdanja redna gostja naših Svetovalnih servisov in avtorica knjige Čaji dobre misli Terezije Nikolčič. Ljubljančani jo poznajo tudi s stojnice z zelišči, na kateri je dolga leta prodajala divja in tudi doma pridelana zelišča. Že nekaj let je upokojena, a to ne pomeni, da doma počiva. O njenih poteh v drugi polovici 9. desetletja življenja se bo v oddaji Storž z njo pogovarjala Cirila Štuber.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
"Dovolj sem star, da bi lahko prišel tudi v ,Stareslike'. Vse življenje sem delal z računalniki, zdaj pa sem v pokoju, da lahko v miru delam, kar me veseli – z računalniki," je o sebi zapisal naš tokratni sogovornik Miloš Toni iz Cerknice na spletni strani stareslike.cerknica.org. Predlagamo, da si to stran ogledate, kajti na njej se skriva vse, o čemer pripoveduje. Fotografija je njegova ljubezen že vse življenje, pomembno pa se mu zdi tudi ohranjanje dediščine in spominov, predvsem zgodb, kajti fotografija brez zgodbe pravzaprav nikomur nič ne pove. Vsak človek ima svoje spomine, ki pa odidejo v pozabo, če jih ne zapišemo. Na strani "Stareslike" si lahko ogledamo in preberemo vsak dan novo zgodbo.
»Če si nekaj preveč želite, se vam zagotovo želja ne uresniči. Kaj pa bi bilo, če bi se vsem uresničile vse želje? To v materialnem svetu enostavno ni mogoče. Ne smemo pozabiti na usodo. Ta beseda je usodna za vse in usoda ni zemeljska kategorija. Večkrat smo prebrali, da mu je bila usoda položena v zibelko. In res je tako! Nam ljudem in vsemu okrog nas je usojeno. Vsak ima svojo voljo in v pomembnih trenutkih lahko pot svoje usode premakne v levo ali desno, a osnovna smer usode ostane začrtana.« Tako v svoji avtobiografiji z naslovom Vse je usoda razmišlja Matjaž Tomlje. Knjiga vsebuje posebno sporočilo, Tomlje pa hkrati poudarja, da vsi nauki iz knjige predstavljajo njegovo življenje. Podjetnika in avtomobilskega navdušenca, edinega Slovenca, ki se je udeležil legendarne dirke 24 ur Le Mansa, smo povabili v oddajo Storž.
"Mladi naj si nikar preveč ne želijo visoke starosti - glava ima mnogo idej, telo pa ne zmore," pravi gospa Daniela Nebec, ki šteje že lepih 97 let. A da sama kljub temu zmore marsikaj, dokazujejo njene slike na stenah DEOS Centra starejših Notranje Gorice in dve pesniški zbirki, ki ju je s pomočjo Doma natisnila. "NAIVA - mix" je naslov prve, "Morost" pa druge. Življenja v oskrbovanem stanovanju se je hitro navadila, vendar je najprej povedala, da zadnje čase ni preveč dobre volje, da se ne zna smejati.
V tokratni oddaji bomo spoznali gospo Vido Čampa, upokojeno učiteljico matematike in fizike iz Sodražice, ki je v pokoj stopila s tem šolskim letom. Kdaj in zakaj je vzljubila matematiko, zakaj po njenem mnenju to ni preveč priljubljen predmet in kako se je sama zavzemala, da bi bilo učencem pri matematiki čim laže? Pravi, da je učencu samo pogledala v oči in takoj vedela, ali razume snov. Zdaj ji veliko pomeni tudi druženje s prijateljicami, ki jo res občudujejo, da je kljub težkim preizkušnjam, prezgodnji sinovi smrti in temu, da je tudi sama prebolela hudo bolezen, ohranila veselje do življenja. Vida Čampa je na pogovor povabila tudi svojo prijateljico Aleksandro Marijanovič, saj je želela predstaviti pesem, ki ji jo je posvetila za 60 let.
Neveljaven email naslov