Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jože Udovč

28.01.2021

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean

Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.

Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.

Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.

»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«

Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.

Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.

»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«

Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.

»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«

Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.

Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.

»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«


Storž

878 epizod


Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Jože Udovč

28.01.2021

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean

Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.

Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.

Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.

»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«

Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.

Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.

»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«

Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.

»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«

Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.

Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.

»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«


18.04.2019

S posebnim kolesom v naravo

Odslej se bodo ljudje z demenco in vsi, ki se težko premikajo, v naravo lahko popeljali s prostovoljcem na posebnem kolesu.


11.04.2019

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


04.04.2019

Janez Ribnikar

Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.


28.03.2019

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


21.03.2019

Draga Koren

Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.


14.03.2019

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


07.03.2019

Note sem poznal prej kot črke

Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.


28.02.2019

Gabrijela Čepič

Po upokojitvi se je začela ukvarjati z oblikovanjem kamna in je članica dolenjskega društva ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Pred upokojitvijo je bila na nacionalnem radiu mojstrica zvoka. Ob lanski 90-letnici Radia Slovenija se je s svojim umetniškim delom, ki stoji v avli radia, poklonila ustvarjalkam in ustvarjalcem zvoka, glasbe in besede. Gabrijela Čepič, ki bo čez mesec dopolnila 80 let, bo o svojem življenju pred in po upokojitvi pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem.


21.02.2019

Metka Kavčič

Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.


14.02.2019

Silva Murn

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


07.02.2019

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


31.01.2019

Ana Krajnc

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


24.01.2019

Jelka Novakovič

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


17.01.2019

Ida Kordež

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


10.01.2019

Marko Simčič

Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.


03.01.2019

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


27.12.2018

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


20.12.2018

Maja Gregorič

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


13.12.2018

Janez Marušič

»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.


06.12.2018

Storž

Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov