Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

74 oddaj


Kratka informativna koristna slovenščina

Kratka informativna koristna slovenščina


12.06.2021

Bomba! Raketa! Topovski strel! Projektil!

Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

7 min 47 s

05.06.2021

"Zmagal sem te!"

"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

9 min 43 s

29.05.2021

Čebelarski terminološki slovar

Kratka informativna koristna slovenščina

9 min 59 s

22.05.2021

Besedo kava smo prevzeli iz hrvaškega jezika. Če bi jo iz srbskega, bi bila kafa.

Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

8 min 26 s

15.05.2021

Slovenska milijarda je angleški bilijon

Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.

7 min 4 s

08.05.2021

"Boš prišel in pojedel"? je vprašala mama.

Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.

8 min 3 s

01.05.2021

"Živel" 1. in 2. maj!

Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«.

5 min 49 s

24.04.2021

“Brez da bi” pomišljal, je preklopil na Radio Prvi

V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih.

5 min 59 s

17.04.2021

Imaš občutek, da se je veter "okrepíl"?

Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja!

8 min 3 s

10.04.2021

"Nada ima kakšen kilogramček preveč"

Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.

7 min 37 s

03.04.2021

Težko me bo "kdorkoli" prepričal, da to drži!

Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.

6 min 54 s

27.03.2021

Enak, isti

V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

6 min 34 s

20.03.2021

Kiks - zemljepisna imena

Kratka informativna koristna slovenščina

7 min 47 s

13.03.2021

Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno?

Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.

5 min 53 s

06.03.2021

Epidemski ali epidemičen?

Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.

5 min 33 s

27.02.2021

Kapo dol

O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

7 min 28 s

20.02.2021

"Ustanem" iz postelje in se "vsedem" za mizo

Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo.

9 min 16 s

13.02.2021

Otroci "bojo" šli spet v šolo. Že "imaste" nove urnike?

Kratka informativna koristna slovenščina

6 min 42 s

06.02.2021

Sosed je v rožicah, ampak ni nujno, da je v cvetju

Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.

6 min 45 s

30.01.2021

Vejica 3. del

V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

9 min 43 s

Stran 1 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov