Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki.
Gostje:
dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti,
dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo,
Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije,
Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.
4497 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki.
Gostje:
dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti,
dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo,
Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije,
Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.
Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.
Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev? O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane. Gostje: - Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu, - Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike, - Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.
Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, - Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.
Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.
Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, – Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne, – Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, – Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor, – Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.
Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.
Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.
Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.
Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.
Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija – podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot sta pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k Pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, se Zahod ne odzove. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih znova v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in našimi dopisniki po svetu.
Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19. Gostje: - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana, - epidemiologinja Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - imunolog Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
Brutalno naraščanje števila okuženih z novo različico koronavirusa – supernalezljivo, a manj ogrožajočo za posameznika – je znova zamajalo temelje družbe. Tokrat manj kot stanje bolnikov zaradi bolezenskih odsotnosti in karanten zaposlenih skrbi delovanje podsistemov – predvsem sta za zdaj predvsem zdravstva in šolstva. V teh kaotičnih časih se politika ogreva za volitve – nekateri amatersko, drugi brezkompromisno in surovo. Komentiramo tudi fiasko z elektronskim naročanjem na upravnih enotah, ki ni dobra popotnica načrtom za digitalizacijo države in gospodarstva. V različnih oblikah so potekala pogajanja med Zahodom in Rusijo, a brez uspeha in brez upanja na skorajšnji preboj. Rusija je postavila zahteve, ki jih Zahod ne more sprejeti. Sprašujemo se, kako daleč je Putin pripravljen iti in, kakšne nauke so dali dogodki v Kazahstanu. o teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu z Lukom Robido.
Avtomobilska industrija je pred dvema največjima izzivoma v minulih desetletjih. Po eni strani so zaradi pandemije prekinjene dobavne verige, zato ima resne težave pri zagotavljanju polprevodnikov oziroma čipov, kar vodi v pomanjkanje vozil na trgu. Po drugi strani ljudje in oblasti od avtomobilske industrije pričakujejo zeleno preobrazbo in prehod k okolju prijaznim tehnologijam tudi v vozilih. Na področju elektrifikacije voznega parka Slovenija še posebej izrazito zaostaja. O razmerah, težavah in priložnosti voditeljica Urška Jereb z našo dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž in sogovorniki v studiu. Gostje: - Jožko Tomšič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor skupine Emil Frey, - Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Zimska sezona na koroških smučiščih je v polnem zagonu, tudi poleti na Koroškem pričakujejo povečini domače goste. Kako tam ravnajo v spremenjenih okoliščinah zaradi pandemije? Bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih odmaknjenost regije ponuja za butični turizem? Zdaj po vzoru Avstrije stavijo na kolesarski turizem in orjejo ledino v gorskem kolesarskem turizmu. Kako bodo oplemenitili evropski denar, ki ga prinašata nov večletni proračun Unije in sklad za okrevanje, in ali je to dovolj za novo uspešno zgodbo? O teh in drugih razvojnih priložnostih in pasteh turizma v regiji voditeljica Metka Pirc s sogovorniki terenske oddaje z Raven na Koroškem. Gostje: - Anej Štrucl, koroški gorskokolesarski vodnik, pobudnik rekreativno – tekmovalnega festivala Črna lukna, iz družine pionirjev slovenskega mtb turizma, - Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti smučišče Kope in je največji ponudnik turističnih kapacitet na Koroškem, - Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, - Primož Vodovnik, zadolžen za področje turizma pri Regionalni razvojni agenciji Koroška.
Neveljaven email naslov