Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nič več ni sveto in ničesar več ne jemljemo resno. Zdi se, da je bil to moto iztekajočega se tedna. Interpelacija o delu vlade kljub celodnevni razpravi ni pritegnila pozornosti ljudi, nikogar več ne vznemiri napoved rebalansa proračuna, podobno je z reformami, tudi kmetje in zdravniški pogajalci tarnajo, da jih vlada ne jemlje resno. Kje so torej razlogi za razočaranje in malodušje na predvečer obletnice prelomnih volitev? Odgovarjamo v naši oddaji. Pojasnjujemo, kaj nova evropska podnebna zakonodaja pomeni za Slovenijo, kaj ameriška medijsko-gospodarska poravnava pomeni za novinarstvo in z našimi diplomati vstopamo v ciljno ravnino lobiranja za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
4495 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Nič več ni sveto in ničesar več ne jemljemo resno. Zdi se, da je bil to moto iztekajočega se tedna. Interpelacija o delu vlade kljub celodnevni razpravi ni pritegnila pozornosti ljudi, nikogar več ne vznemiri napoved rebalansa proračuna, podobno je z reformami, tudi kmetje in zdravniški pogajalci tarnajo, da jih vlada ne jemlje resno. Kje so torej razlogi za razočaranje in malodušje na predvečer obletnice prelomnih volitev? Odgovarjamo v naši oddaji. Pojasnjujemo, kaj nova evropska podnebna zakonodaja pomeni za Slovenijo, kaj ameriška medijsko-gospodarska poravnava pomeni za novinarstvo in z našimi diplomati vstopamo v ciljno ravnino lobiranja za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.
V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta; Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj; Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti. A da se opogumijo in prijavijo nepravilnosti, potrebujejo zaščito. V slovenski zakonodaji je zaščita urejena precej razdrobljeno, prav tako pa v domač pravni red (še) nismo prenesli evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Kdo so žvižgači in kako jih zaščititi? O tem voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia; Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, žvižgač iz afere maske.
Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Ob svarilih pred brutalno zimo sredi energetske vojne smo ta teden z zanimanjem prisluhnili govoru predsednice evropske komisije o stanju v Uniji. Bo robinhudovska obdavčitev ekstremnih zaslužkarjev in špekulantov v koristi najbolj prizadetih, ki jo je najavila Von der Leynova, koristila tudi Sloveniji? Je pomirila tudi naša podjetja z astronomskimi računi za energijo? V oddaji pojasnjujemo, kaj pravkar napovedano umirjanje gospodarske rasti pomeni za pripravo proračunov in za pogajanja o plačah v javnem sektorju. Komentiramo odpoved pogodbe za nakup boxerjev ter predsedniško tekmo doma in predvolilne premike v zahodni sosedi. Sprašujemo se o prelomnosti ukrajinske protiofenzive, pa tudi, koliko bo smrt kraljice Elizabete Druge spremenila britansko paradigmo v diplomaciji, politiki in življenju Britancev. V kritičnem pregledu tedna z Natašo Mulec.
Rekordno zvišanje obrestnih mer v državah z evrom je občutno podražilo zadolževanje gospodinjstev, podjetij in tudi držav. Koliko časa bo Evropska centralna banka še zviševala obresti? Kje je točka preloma, ki bo ohladila vrtoglavo inflacijo ter kako bo to vplivalo na gospodarsko dejavnost in nova vlaganja? Svoje poglede in argumente Banke Slovenije v pogovoru z voditeljico Urško Jereb predstavlja guverner Boštjan Vasle. Komentira tudi aktualne razmere v slovenskih bankah ter najnovejšo razsodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z bančnimi razlaščenci.
Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.
Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.
Po velikem radijskem pogovoru s predsednikom vlade v Studiu ob 17.00 smo gostili še predstavnike opozicije. Kako v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji vidijo zdajšnje zaostrene razmere doma v Evropi ter kako ocenjujejo odziv vlade, njene ukrepe in politike? Kje imajo alternativne rešitve in kje z vlado sodelujejo? Kakšna so razmerja med opozicijskima strankama, ki se na predsedniške volitve podajata prva s svojim kandidatom, druga s podporo svojemu poslancu? O teh in drugih aktualnih vprašanjih voditeljica Nataša Mulec s predstavnikoma opozicije. Gosta: Jernej Vrtovec, Nova Slovenija; Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.
Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.
Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.
Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo; Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.
Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki. Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo; Neža Miklič iz Generalne policijske uprave; Nika Kovač iz Inštituta 8.marec; gledališka igralka Iva Babič; duhovnik Janez Cerar.
Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.
Neveljaven email naslov