Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture.
Foto: Ana Desetnica
3584 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture.
Foto: Ana Desetnica
Tako kot pred trinajstimi leti bo pianist Ivan Skrt, diplomant slovitega konservatorija Čajkovskega v Moskvi, ki se je pozneje izpopolnjeval na normalki v Parizu, v izjemnem okolju poskušal očarati obiskovalce z izbranimi klavirskimi skladbami. Najprej pa o začetku Sarajevskega filmskega festivala, na katerem bo slovenska kinematografija zastopana kot še nikoli doslej. Napovedali bomo tudi premiero radijske igre Marijino oznanjenje, radijsko priredbo znamenite drame, ki jo je na začetku prejšnjega stoletja napisal francoski pesnik in dramatik Paul Claudel.
Poezija je stara skoraj toliko kot človeštvo. In še preden so jo prvič zapisali, so jo izvajali kot perfomans. Prav prikazovanje spajanja poezije z drugimi odrskimi umetnostmi, od plesa, videa, glasbe, ostaja ogrodje festivala Izrekanja, ki se začenja danes v Celju. Osrednji gost bo poljski pesnik in igralec Krzysztof Siwczyk, predstavili pa bodo tudi dva mlada pesnico in pesnika, ki sta s festivalom odraščala: Laro Gobec in Aljaža Primožiča. Osrednja tema 6. Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded pa je Odgovornost. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja ljubljanska zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo, sicer pa se bodo s pogovori in delavnicami posvetili okoljski, pravni in vojni odgovornosti, odgovornosti za dostojno življenje kulturnih ustvarjalcev, varnosti v klubih in še kaj se bo našlo.
Podajamo se na Dolenjsko, na likovno kolonijo v vas Dvor ob reki Krki, kjer potekajo Dvorski likovni dnevi. Predstavili bomo novo pesniško zbirko vsestranskega ustvarjalca in profesorja slovenskega jezika in književnosti, Bojana Sedmaka, ki pravi, da je poezija vsak dan na njegovem jedilnem listu; prebira jo kot profesionalni bralec, profesor in ustvarjalec. Več o svoji pesniški zbirki Bitja in števila je povedal v pogovoru z mariborsko dopisnico Brigito Mohorič. na fotografiji: detalj z naslovnice pesniške zbirke Bitja in števila, Založba Obzorja, 2022.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. V ljubljanski galeriji Škuc danes odprejo razstavo I‘ve seen the future baby, it’s sexy, ki vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje in med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Predstavljamo tudi razstavo hrvaške umetnice Ane Sladetić Vzporedne prisotnosti, ki klasično slikarstvo združuje s sodobnimi, digitalnimi mediji. Na fotografiji: Ana Sladetić: Vzporedne prisotnosti; vir: FB stran KID KIBLA
Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka je za svoje prevode poljske literature v slovenščino prejela nagrado ZAIKS-a. Znani so nominiranci za 26. Veronikino nagrado: Kristina Kočan s pesniško zbirko Selišča, Nataša Velikonja in Prostor sred križišč, lanskoletni prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih z zbirko Namreč, Ana Svetel s svojim Marmorjem ter Jernej Županič in Orodje za razgradnjo imperija. Nagrajenec bo znan 30. avgusta. Te dni se v Ljubljani mudi skladatelj, dirigent in pianist Daniel Barenboim, ki na dveh koncertnih večerih z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan nastopa kot dirigent, družbo pa jim med drugim dela pianist Lang Lang. Na Bledu se začenja Kino Bled, v Ljubljani pa Letni kino. (foto: Daniel Barenboim)
Po dveh zahtevnih letih zaščitnih ukrepov in okrnjenem programu brez mednarodnih gostov letošnji Poletni lutkovni pristan v mariborski Mestni park in pred Umetnostno galerijo prinaša spet več veselja in sproščenosti. Kot prva bo na 33. lutkovnem festivalu gostovala predstava češkega gledališča o dveh zaljubljenih kužkih z naslovom Ču-ču. Žvižg. Hov!, ki pa je taka, da potrebuje bližino občinstva. Lutkarji to pot prihajajo še iz Slovaške in Francije in nekaj se bo našlo tudi za odrasle. Posvetili se bomo še jubilejnemu 40. Festivalu Radovljica, festivalu stare in manj predvajane glasbe. Začel nocoj v cerkvi sv. Petra z nastopom baročnega orkestra slovenskih glasbenikov, združenih posebej za to priložnost, ki bodo izvajali angleško glasbo 18. stoletja. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!
"Odločil sem se za pravi pihalni orkester, kar je pripomoglo k avtentičnosti in energiji, ki jo ta ima, saj je podoživel nešteto turnej" pove Matevž Luzar, scenarist in režiser novega filma Orkester, ki bi po videzu in humornosti znal spomniti tudi na češki novi val. V njem preplete pet zgodb ali vinjet članov zasedbe, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Premierna bo nocoj na ljubljanskem gradu. V Svetu kulture predstavljamo tudi Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, kot je naslov knjige likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, vodje izolske galerije Insula, ki letos praznuje 35 let. Fotografija s predstavitve knjige Dejana Mehmedoviča Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, vir: Insula.
Maribor je pred kratkim dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki se občasno ukvarja tudi s pisanjem literature. V ustvarjalnem centru na Kruščah na hribu nad Cerknico se začenja prvi izmed treh malih festivalov, ki so namenjeni ustvarjanju in raziskovanju, vključujejo pa tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije. Festivali potekajo v organizaciji in pod vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin; privabljajo tako slovenske kot mednarodne goste. Foto: Pogled na Hutterjevo tovarno s Pobrežja čez Dravo v smeri središča mesta, fotografija iz leta 1938 (fotograf: Franjo Pivka, hrani: Pokrajinski arhiv Maribor), izrez fotografije.
V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. Propeler Motovuna, glavno nagrado na motovunskem filmskem festivalu, je prejela drama Vojni poni, prvenec ameriške režiserke in igralke Riley Keough. Zgodbo o mladih pripadnikih plemena Lakota, ki so jih upodobili naturščiki, je žirija opisala kot prav toliko brutalno kot sladko, poudarili so tudi, da vedno ostaja zvesta protagonistom in njihovemu svetu, odraščanju v rezervatu v Južni Dakoti. Predstavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature ter priročnik V svetu glasov z vajami za fonološko zavedanje. Foto: BoBo
Če v središču Slovenj Gradca običajno kraljuje skulptura konja, pa je zdaj v ospredju zebra, njegova prijateljica. Jutri bo tam namreč potekal festival animiranega filma Zebra, ki z mislijo, da za risanke nismo nikoli prestari, prinaša animirane filme z vsega sveta. V mariborskem Studiu UGM pa se danes odpirata dve razstavi, ki ju je pripravil ustanovitelj in programski vodja madžarske umetniške ustanove ENA - Everybody Needs Art iz Budimpešte, Peter Bencze. Mednarodna skupinska razstava ponuja nabor upodobitev telesa skozi različne medije, v etaži nižjega pritličja pa so na ogled dela Omare (Mare Oláh). Foto: Ádám Ulbert, Neveste morja in Zsuzsi Ujj, 1990, kolaž fotografij; vir: UGM
Dramatično društvo je postavilo temelje Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Primorje ter navsezadnje Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, poudari direktor Danijel Malalan. 120-letnico dramske skupine so okronali s ponovno uprizoritvijo veseloigre Anarhist, katere avtor je Jaka Štoka, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine. V Čedadu v Furlaniji - Julijski Krajini pa te dni poteka mednarodni festival Mittelfest, ki ga prirejajo že od leta 1991 in združuje gledališče, glasbo in ples. Danes bodo predstavili raziskovalni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, pod katerega se podpisuje slovenska igralka in režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za enega izmed osrednjih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2025. Spomnimo, da bo prestolnica kulture čez tri leta Nova Gorica v sodelovanju s čezmejno Gorico. Foto: Luca Quaia, veseloigra Anarhist
Današnje zvočno potepanje začenjamo na vrtu Lili Novy, tam je sinoči potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru. Nadaljujemo v Gornjem Gradu, kjer se danes začenja 10. mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih in ga sklepamo na programu Ars. Danes so namreč oznanili zmagovalno zgodbo 31. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, in štiri finalistke, ki bodo v septembru doživele premierno upodobitev v oddajah Literarni nokturno.
V Čedadu v Italiji se je nedavno pričel letošnji festival kulture Mittelfest. Vzniknil je leta 1991 in od takrat predstavlja stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora; danes pa prek gledališča in glasbe vzpodbuja dialog med 27-imi evropskimi državami. Pogovarjali smo se Tanjo Tuma, ki jo je Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev imenoval za novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Predstavljamo pa tudi projekt umetnice Marije Mojce Pungerčar ''Osebna koda obleke''. (foto: Mittelfest)
Začenja se eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji, Slavnostne igre v Bayreuthu, posvečene Wagnerjevim operam. Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto kakih desetih let. Z Radiem Slovenija pa ste s prenosi v prvi vrsti –uvodno spektakelsko uprizoritev Tristana in Izolde lahko spremljate na Arsu. V Svetu kulture še o petdnevni turneji po slovenskem in zamejskem Primorju, na katero se bo odpravilo sto glasbenikov iz enaindvajsetih držav. Mednarodni projekt Etno Histeria World Orchestra, ki letos praznuje dvajset let delovanja, po intenzivnem tednu vzajemnega učenja in ustvarjanja med vinogradi slovenske Istre na petih koncertih postreže z okusno mineštro skladb iz vsega sveta, ki jih začini z avtorskim pristopom vsakega od udeležencev. Začnejo nocoj z nastopom Hannah James in Tobyja Kuhna v koprskem Lapidariju.
Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. foto: ŠKUC
Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.
Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere. Napovedali bomo tudi nocojšnja koncerta evropskega mladinskega orkestra in Mladinskega orkestra Luigi Cherubini, ki bosta v portoroškem Avditoriju in ljubljanski Gallusovi dvorani. Foto: Sandi Fišer
Večno mesto je spet živo, med rimskimi spomeniki se gnetejo turisti. V bogati ponudbi kulture se najde tudi razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen. Domicijan je Rimskemu imperiju vladal petnajst let ob koncu prvega stoletja našega štetja. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti. Rimu je zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Na Kapitolskem griču sledi etapam njegovega življenja, na ogled je okoli sto arheoloških in umetniških del. V oddajo Odprta knjiga na programu Ars pa prihaja petintridesetih humoresk Frana Milčinskega o Butalcih, ki jih bomo poslušali vsak delovnik zvečer ob 19. uri v interpretaciji dramskih igralcev iz Prešernovega gledališča Kranj, tudi o tem v Svetu kulture, vabljeni v našo družbo.
Goethejev Faust, dramska pesnitev o protagonistovem paktu s hudičem v zameno za njegovo dušo, je sredi 19. stoletja naredil globok vtis na francoskega skladatelja Hectorja Berlioza. Zasnoval je monumentalno, osupljivo glasbeno delo Faustovo pogubljenje, ki vključuje okrog dvesto nastopajočih in prestopa meje med simfonično in glasbeno opero. Nocoj ga bodo v okviru 70. Festivala Ljubljana izvedli Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Charlesa Dutoita, združeni slovenski zbori in operni gosti. V oddaji predstavljamo tudi mednarodni festival Zvok kamna v Štanjelu, cikel flamenka Noches de Tablao in razstavo del, ki so nastala na letošnji mednarodni likovni koloniji v okviru Festivala Ljubljana. Foto: Charles Dutoit, vir: EPA
Neveljaven email naslov