Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.
3587 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.
Na velikem odru ljubljanske Drame bodo nocoj premierno uprizorili besedilo slovenske dramatičarke Simone Hamer Vse OK. Naslov nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.
Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici. Foto: Kinodvor
Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.
Prešernov lavreat Dušan Jelinčič se je v biografskem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca soočil z očetovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je kar poosebljena medvojna travma Primorskih Slovencev. V petinšestdesetih letih je Zorko Jelinčič preživel dve svetovni vojni, vmes pa fašistični teror in ječo. Pripoved o njem zdaj prihaja v Odprto knjigo na Arsu. Posvetimo se tudi osrednji proslavi v Trstu, s katero so počastili naš praznik kulture, za začetek pa gremo na 17. Festival gorniškega filma. Tega odpira dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki predstavi to tekočo povezavo med štirimi državami in neštetimi ekosistemi, snemali pa so jo štirje kajakaši na 11-dnevni pustolovščini.
Novomeška galerija Simulaker je tokrat oblečena v filc. V njej ne najdemo slik na platnu, temveč v prostor postavljene tabelne slike na lesu. Umetnica Andrea Zabric v njih raziskuje samo telo slike – na prisotnost pigmenta na primer namigujejo imena kot je Kadmijeva serija. Vendar ob materialnosti ne pozabi na liričnost, tak je tudi naslov Palmina zima. Na odru celjskega gledališča pa bodo drevi krstno uprizorili dramo Gorana Vojnovića 14 dni. Tokrat se je lotil vprašanja, kako epidemija vpliva na medsebojne odnose znotraj družine. Režijsko taktirko igre je prevzela Ajda Valcl. Še nekaj za ljubitelje glasbe: v nedeljo ob enajstih se začenja koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Koncert, ki ga je zasnoval violončelist Gregor Fele, bomo lahko poslušali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Z umetniško vodjo orkestra Majo Kojc smo se pogovarjali še o celotni sezoni Mozartin 2022. Foto: Podoba za razstavo Palmina Zima A. Zabric v Galeriji Simulaker, oblikovanje Gašper Kunšič
V Prešernovem gledališču Kranj premierno uprizarjajo predstavo Zadnji naj ugasne luč. Avtorski projekt, pod režijo katerega se podpisuje Dorian Šilec Petek, raziskuje bolečino sodobnega bivanja. Po prvotnih načrtih je bila v repertoarju predvidena drama Kdor skak, tisti hlap po besedilu Rudija Šeliga. Ustvarjalna ekipa je v teku priprav na predstavo spoznala, da jih je izhodišče odpeljalo drugam, kot so načrtovali, zato so se odločili, da spremenijo fokus projekta in uprizorijo avtorsko predstavo. Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro z naslovom Razglednice. Dramsko besedilo je napisala Simona Hamer in zanj leta 2018 prejela nagrado Slavka Gruma. Režiser radijske igre je Primož Ekart, v glavni vlogi nastopa Barbara Cerar. Pri Društvu oblikovalcev Slovenije so letošnjo bienalno selekcionirano razstavo Design konsum, ki je na ogled v Cankarjevem domu, zasnovali kot dolgo mizo s krožniki, na katerih so predstavljena dela štiridesetih oblikovalcev.
Popeljali vas bomo po prešernovanju Slovencev v Italiji in k novi razstavi na posestvu Meranovo nad Mariborom. Zaustavili se bomo še v Mestnem gledališču Ljubljanskem, v katerem se s premiero predstave Usedline, po besedilu Katarine Morano, začenja regionalni festival RUTA. Vabimo vas k poslušanju! Leopold Kupelwieser, Nadvojvoda Janez, 1828, olje na platno, 66 x 52,8 cm. Hrani Neue Galerie Graz, inv. št. I/2184, vir: https://www.mcruk.si/clanek/nadvojvoda-janez
Na današnji kulturni praznik po vsej Sloveniji potekajo številne prireditve, muzeji in galerije pa so brezplačno odprli svoja vrata. V Prešernovem rojstnem kraju, v Vrbi na Gorenjskem so pripravili tradicionalni Pohod po poti kulturne dediščine Žirovnica. V Kranju se že ves dan odvija Prešernov smenj, točno opoldne pa je na našem 3. programu, programu Ars potekal recital Prešernove poezije. Zaradi epidemioloških ukrepov so se slovenski igralci in igralke s trgov in slovenskih mest preselili v radijski studio. Moč Prešernovih verzov je odzvanjala v osmih slovenskih mestih. V oddaji predstavljamo tudi aktualne razstave.
Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.
Anton Nowak, ustanovni član dunajske secesije, ki je v Brnu vodil slikarsko šolo, se je rodil v Mariboru, a je tam – in v Sloveniji nasploh – ostal skoraj povsem neznan. Nowakova slikarska dela iz umetnikove zapuščine je Pokrajinskemu muzeju Maribor leta 1945 podarila umetnikova sestra, ki je do konca druge svetovne vojne z družino živela v Mariboru, so zapisali pri Umetnostni galeriji Maribor, kamor je nato postopoma prešlo v zbirko okrog 70 Nowakovih slik. Uveljavil se je predvsem kot krajinar in portretist, rad je izbiral slikovite prizore, stare mestne vedute in ruševine gradov, ali hribovite, morske in jezerske pokrajine. Njegovo slikarstvo temelji na barvno svetlem naturalizmu z elementi slikanja na prostem.
Plesalka in koreografinja Leja Jurišić v sodelovanju s scenografko Petro Veber pripravlja plesno predstavo ''Koncert'', prek katere v ospredje postavlja zvrsti umetnosti, ki so v svojem času pretresle to polje, vanj zarezale, ga razburkale in na novo določile. Kot sama večkrat poudarja v intervjujih parola: ''ne morem, ne znam, ne bom'' zanjo ne obstaja in tako se trudi sodelovati z več različnimi umetniki iz različnih področij. Program predstave sestavljajo literarna dela futuristov in dadaistov ter njene avtorske skladbe. V sklopu festivala Fabula pred Fabulo je v Cankarjevem domu gostoval bosanski pisatelj, dramatik in esejist Dževad Karahasan. Ta je v Sloveniji rede gost, prvič smo ga pobliže spoznali že leta 2010, ko je prejel nagrado Vilenice. Njegovo gostovanje v Cankarjevem domu sovpada z izidom njegovega romana ''Vonj po strahu'', ki ga je za Beletrino prevedla Jana Unuk. Gre za tretji del romaneskne trilogije ''O čem pripoveduje pepel'' o srednjeveškem perzijskem matematiku, pesniku in filozofu Omarju Hajamu. [foto: Leja Jurišić, (c) Petra Veber]
Malteški tenorist Joseph Calleja se znova vrača v Ljubljano. Pred enajstimi leti je gostoval na ljubljanskem festivalu, tokrat pa bo nastopil v njegovi zimski različici. V sklopu letošnje 5. izvedbe Zimskega festivala je organizator pripravil osem koncertov, z nocojšnjim pa bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji operne glasbe. V oddaji tudi o dveh razstavah, v Tržiču, obmorskem mestecu v nekdanji Goriški pokrajini, so odprli razstavo o Kandinskem in evropski avantgardi, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled izbor del iz obsežne ustvarjalnosti akademske slikarke Melite Vovk. Foto: Reanu Keeves (commons.wikimedia.org)
Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Mestno gledališče Ptuj, predstava Frančišek
O enem najpomembnejših in najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev, Dragu Jančarju je včeraj v Cankarjevem domu potekal mednarodni simpozij. Združil je sedem referatov, ki so jih pripravili pisateljevi preučevalci, uredniki in prevajalci. Večer je zaokrožil pogovor pisatelja in njegovega srbskega kolega Aleksandra Gátalice. V oddaji poročamo tudi o novem umetniškem projektu, ki se ga lahko udeležijo meščani in obiskovalci mesta Maribor in sicer lahko s klicem na določeno telefonsko številko razpravljajo o umetnosti.
Tina Vrščaj je dobitnica nagrade Mladinske knjige modra ptica 2022 za še neobjavljeno književno delo. Zaslužila si jo je za delo Na klancu. Ob nagrajenki predstavljamo tudi knjigo Plečnikova cerkev za Bežigradom umetnostnega zgodovinarja Francija Lazarinija. Cerkev ima nenavadno zgodbo, saj jo je povojna komunistična oblast sprva porušila, nato pa ponovno zgradila. Iz Trsta poročamo o nizu dogodkov, ki so jih pretekli teden pripravili ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Foto: Mladinska knjiga.
Že ko arhitekt snuje nov objekt, razmišlja o tem, kam in kako se bo ta umestil čez več desetletij. Tako bi vsaj bilo prav. Še toliko bolj to velja za urbaniste, ki načrtujejo večje, zapletene celote. Smo sposobni misliti prihodnost? S tem vprašanjem so pospremili razstavo v malem razstavišču Mestnega muzeja z naslovom Urbane prerokbe: Življenje v Ljubljani leta 2100. Ponuja 30 kratkih prerokb, ki razmišljajo, kako bi bilo lahko videti naše življenje ob naslednjem prelomu stoletja. V Svetu kulture napovedujemo še dva glasbena dogodka: danes ob 19.30 se bo v dvorani Union v Mariboru z nastopom slovitega Švedskega komornega orkestra ter solistoma sopranistko Mojco Erdmann in klarinetistom Kevinom Spagnolo, nadomestil bo napovedanega vodjo orkestra Martina Froesta, nadaljevala sezona, ki jo pripravlja Narodni dom Maribor. Jutri ob 19.30 pa bo skladatelj Matej Bonin s sodelavci v Cankarjevem domu predstavil delo Gimnastika ne/smisla II, kompozicijo za šest tolkalcev in vokalistko s teatralnimi elementi in poezijo Karla Hmeljaka. Foto: Andrej Peunik, z razstave Urbane prerokbe
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar, obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz Birkenau leta 1945, kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in temu spominu se poklanjamo tudi v oddaji. O skupini otrok, ki je na dolgem begu pred terorjem nacizma in fašizma leto dni prebila tudi na Lesnem Brdu v okolici Ljubljane, pripoveduje knjiga Leov zapis, katere prevod je nedavno izšel pri ZRC SAZU. Posvečamo se tudi zgodbi, ki je večinoma ne povezujemo z grozotami druge svetovne vojne, a nova izdaja knjige o Bambiju kaže, da to priljubljeno pripoved lahko razumemo tudi kot slutnjo holokavsta. Foto: Radio Koper
Britanska režiserka, plesalka in scenaristka Sally Potter, ki je pred tremi desetletji zaslovela s svojim celovečernim filmom Orlando, se tokrat na velikem odru SNG Drame Ljubljana predstavlja z besedilom Party. The Party je izvirno ime njenega črno-belega filma, ki se je pred štirimi leti slovenskemu občinstvu predstavil na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, a je avtorica pozneje filmski scenarij predelala v dramsko besedilo. V tej obliki ga je za gledališki oder prevedla prevajalka Tina Mahkota, besedilo pa je v jezik uprizoritve prenesel režiser Ivica Buljan. Predstavljamo tudi nedavno izšli prvi zvezek doslej še nekatalogiziranih Srednjeveških rokopisov in fragmentov Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga uredila umetnostna zgodovinarka Nataša Golob. Kot je zapisala, gre pri pripravi katalogov za »odpiranje vrat v srednji vek, čas, ki je za nekatere tako daleč in za druge tako blizu.« FOTO: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Izpostavljamo razstavo Mankice Kranjec z naslovom Spregledane, ki so jo v ponedeljek odprli v galeriji Fotografija v Ljubljani. Razstava v ospredje postavlja deset žensk, ki so v času epidemije opravljale poklice, ki so pogosto spregledani in premalo cenjeni. Fotografinja in vizualna ustvarjalka njihovim zgodbam daje glas in jih postavlja na piedestal. Prikaže jih v različnih življenjskih vlogah in kot pravi, so po njenem mnenju prav one junakinje epidemije. V oddaji predstavljamo še novo dvojezično knjigo pesmi Marija Čuka z naslovom Vse gube ljubezni. Nastala je v našem italijanskem in avstrijskem zamejstvu, v sodelovanju založbe Mladika iz Trsta in Mohorjeve založbe v Celovcu. V njej so v prvem delu pesmi, izbrane iz Čukove knjige Ko na jeziku kopni sneg iz leta 2014, v drugem pa nove, še neobjavljene pesmi.
Te dni na 33. tržaškem filmskem festivalu gostujejo slovenski filmarji: Marija Zidar predstavlja dokumentarec Odpuščánje, Rok Biček kratki film Kazenski strel in Matevž Luzar igrani celovečerec Orkester. Minuli teden je minilo 77 let od edinstvenega športnega dogodka, ko so na osvobojenem ozemlju pripravili partizansko zimsko olimpijado, na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. O dogodku so posneli dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 režiserja in scenarista Dušana Moravca, ki bo na sporedu danes ob 21. uri na TVSLO 1. Nocoj bo v Narodni galeriji potekal koncert v okviru cikla Sozvočje svetov. Na koncertu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije z naslovom Izgubljena mladost bo z orkestrom nastopila flavtistka Eva-Nina Kozmus, na sporedu pa bodo dela Maje Čerček, Carla Philippa Emanuela Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina.
Neveljaven email naslov