Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
3573 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.
V Mestnem gledališču ljubljanskem poteka festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo drugič zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije, odpira pa ga predstava Praznovanje v režiji Janusza Kice. Festival se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. Obiskali smo tudi Tržaški filmski festival, na program se je uvrstil slovenski celovečerec Zbudi me v režiji Marka Šantića ter kratki filmi Tako se je končalo poletje, O denarju in sreči ter Pentola.
Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.
V našem rednem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike ter o prvem odzivu ministrice za kulturo na vprašanje o vročitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost. V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z veliko samoironije in družbene kritike prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.
V mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor bo nocoj premiera avtobiografske predstave Kriplov zagovor, v kateri gledališki igralec in lektor Simon Šerbinek na humoren način pripoveduje o svoji osebni zgodbi in invalidnosti, ki mu je spremenila življenje. Režiser uprizoritve je Matjaž Latin. V dvorani Ondine Otte Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo na sporedu drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Vodil ga bo italijanski dirigent Dario Macellari, solist v novem koncertu skladatelja Janija Goloba bo violončelist Gorazd Strlič. V oddaji predstavljamo še novo razstavo: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, ki jo odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM z začetka 20. stoletja in predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. Foto: Matjaž Wenzel
V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič. Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.
Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom. Na fotografijI: Fredy Koschitz, Mariborski most v popravilu, okrog 1942, olje na platnu, 60 x 87 cm, foto: Damjan Švarc.
Naslovno vprašanje je v ospredju drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Nocoj jo bodo v režiji Maše Pelko premierno uprizorili na Velikem odru celjskega gledališča. In še med knjige: predstavljamo drugi sklop del, ki so tik pred iztekom lanskega leta izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za romane treh precej uspešnih tujih avtoric in sicer Papirnata mesta kanadske pisateljice Dominique Fortier, Izgubljena hči ene trenutno najbolj priljubljenih italijanskih avtoric Elene Ferrante in prvi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes z naslovom Vernon Subutex.
Izpostavljamo premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji SNG opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma. Zgodba o nesojeni ljubezni in strtem srcu, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Adolphe Adame, bo tokrat zaživela v umetniški interpretaciji španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza. Pred koncem leta je pri Cankarjevi založbi izšlo šest novih del: pet prevodnih in eno izvirno. Danes predstavljamo tri: zbirko esejev Esada Babačića Navijaj v sebi, zbirko pripovedi o Istri hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina ter potopis britanskega nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace.
Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.
Po prvem celovečernem filmu v samostojni sloveniji Babica gre na jug, gre tja v filmu režiserja Vincija Vogue Anžlovarja zdaj še dedek. Dedek gre na jug je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, ki bo nocoj premiero doživela v ljubljanskem Cineplexxu. V pripovedi Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa in skupaj se odpravita proti Makedoniji, kjer želita najti Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Predstavljamo tudi knjigo Enakozvočje pisateljice Leonore Flis. Prva misel ob naslovu nas napeljuje h glasbi, in v nadaljevanju to bolj ali manj očitno potrjujejo tudi posamezne zgodbe o učenki baleta, klavirju, doživljanju glasbe.
Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik bo odslej mogoče tudi poslušati. Pri ZKP RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Draga Jančarja To noč sem jo videl v interpretaciji igralca Branka Jordana. V oddaji tudi o literarni refleksiji stisk šolskega sistema. Pri založbi Litera je izšel roman Kavč, v katerem avtorica Veronika Mojca Andrej razkriva storilnostno naravnan šolski svet.
Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023. Foto: MGL (Peter Giodani)
V tokratni oddaji najprej o novi predstavi z naslovom Gibanje, pri kateri sta združili moči Cukrarna in SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek. V glavnih vlogah nastopajo Polona Juh, Benjamin Krnetić in Nejc Cijan Garlatti, režiser je Juš Zidar. V oddaji pa poročamo tudi o novostih portala Fran. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44.
Véliki Bősendorfer, klavir, ki je poslušalke in poslušalce programa Ars prav pred kratkim iz starega pospremil v novo leto, je novo življenje dobil v lanskem letu. Prej je nekaj desetletij tih sameval v radijskem studiu; ta čas ga je opazil filmski režiser Miha Vipotnik in o njem, malo pa tudi iz domišljije, posnel film Pošvedrani klavir. Neznosna lahkost bivanja kot pogled z druge strani; tako lahko razumemo izhodišče za razstavo umetniških del iz likovne zbirke Riko, ki jo je v galeriji Miklova hiša v Ribnici, kurirala Nina Skumavc. Več o teh vsebinah v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o zborniku o medijskem prostoru Slovencev v Italiji, ki so ga pred kratkim predstavili v Trstu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Simon Stojko Falk, vir: gregor-strnisa.com
"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.
Pogledali bomo proti najdaljši noči v letu in preverili praznični program po kulturnih ustanovah. Silvestrski večer, ki ga večina preživi na množičnih zabavah na prostem ali v intimnem zavetju doma, je za vedno več ljudi tudi obisk gledališča. Silvestrske predstave so razprodane že mesece vnaprej, gledalci zaupajo umetniškim vodjem gledališč, saj na ta večer ponudijo uspešnice - navadno zabavne in sproščujoče predstave. Prvi dan novega leta bosta v neposrednem prenosu zaznamovala dva novoletna koncerta. Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu, in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.
Neveljaven email naslov