Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenjajo se Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival. Odprl ga bo performans Tatiane Kocmur The Following Body, ki je namenjen težko razumljivim posledicam telesnega, spolnega in psihičnega nasilja. Podobe in zvoki, uporabljeni za oblikovanje žive kompozicije, so bili izbrani na podlagi pogovorov umetnice s posameznicami in posamezniki, ki so v mladosti doživeli spolno zlorabo. V oddaji tudi o projektu Tjaše Černigoj Spolna vzgoja II: Zmožnost, o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in radijski kantati Milana Dekleve Ko mene ne bo, bom spet prišla do vas.
3572 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Začenjajo se Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival. Odprl ga bo performans Tatiane Kocmur The Following Body, ki je namenjen težko razumljivim posledicam telesnega, spolnega in psihičnega nasilja. Podobe in zvoki, uporabljeni za oblikovanje žive kompozicije, so bili izbrani na podlagi pogovorov umetnice s posameznicami in posamezniki, ki so v mladosti doživeli spolno zlorabo. V oddaji tudi o projektu Tjaše Černigoj Spolna vzgoja II: Zmožnost, o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in radijski kantati Milana Dekleve Ko mene ne bo, bom spet prišla do vas.
Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si
Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije.
Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek
Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. Foto: Škuc
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica
Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo.
Včerajšnje uradno odprtje jubilejnega 25. Festivala slovenskega filma na slovenski Obali je bilo v znamenju igralske dive Milene Zupančič. Kot prva med igralkami in igralci je prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. "Lisice lahko povedo marsikaj, česar sami ne moremo" pa pravi likovnik Črtomir Frelih o svojih hipnih risbah, s katerimi komentira dnevno dogajanje. A vsaj na videz povsem drugačna so dela, s katerimi umetnik v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavlja zadnjih 40 let svoje umetniške prakse. In še o tem danes, da nastop nove vlade v Italiji obeta tudi spremembe na področju kulture in šolstva.
Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
S pesniškim branjem udeležencev katalonsko-slovenske prevajalske delavnice se danes v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih začenja 26. pesniški festival Dnevi poezije in vina. Na festivalu, ki se bo pretežno dogajal na Ptuju, se bo do konca tedna predstavilo skupno dvajset pesnic in pesnikov iz desetih držav. V soboto se je sklenil festival kratkega filma FeKK, vabimo pa vas tudi na 70. Ljubljana Festival, na katerem bo drevi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopil perujski tenorist Juan Diego Flórez.
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
Umetniški kolektiv Laibach se je leta 1983 podal na svojo prvo evropsko turnejo. Dokumentarno gradivo s turneje, ki so jo poimenovali Occupied Europe Tour, je dolgo veljalo za izgubljeno, pred 40. obletnico te legendarne turneje pa so ga nepričakovano našli in pripravili knjigo in razstavo, ki jo odpirajo Galeriji Photon v Ljubljani. Podrobneje v oddaji Svet kulture, v katero bo sokurator Luka T. Zagoričnik predstavil tri naročila in sodelovanja, ki jih bodo slišali poslušalci festivala eksperimentalne elektronske glasbe in zvočne umetnosti Sonica. na fotografiji: Detajl iz knjige LAIBACH: 40 Years of Eternity.
Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU.
Trem vsebinam se bomo danes posvetili. Povezujejo jih galerije – prostori, v katerih domuje vizualna umetnost – sicer pa so si močno različni: razstava slovenskega mojstra nadrealizma Štefana Planinca v Galeriji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije; razstava fotografij Gorana Bertoka v galeriji Equrna in razstava - dogodek Ko bom velika, bom umetnica, Eve Žibert in Ize Štrumbelj Oblak v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Vabimo vas k posluašnju! z razstave Gorana Bertoka, foto: arhiv galerije Equrna
Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura.
V oddaji najprej o letošnji 25. jubilejni izdaji festivala sodobne odrske umetnosti Mladi levi. Ponudil bo prek 40 različnih dogodkov, od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev ter različnih umetniških intervencij. Poročamo tudi o nagradi, ki jo je prejel slovenski režiser Matevž Luzar ter o letošnji mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas.
"Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras
V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.
Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana
Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi.
Neveljaven email naslov