Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3562 epizod
3562 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Mojster svetlobe, kot mu pravijo, direktor fotografije Sven Nykvist, je bil od 60. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec velikega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Ta je povedal, da sta si delila podoben pogled na stvari, pa tudi občutke glede osvetlitve kadra in moralna stališča glede postavitve filmske kamere. Skupaj sta ustvarila številne mojstrovine sedme umetnosti in v Slovenski kinoteki predstavljajo retrospektivo njunih filmov, pa tudi tistih, pod katere se Sven Nykvist podpisuje kot avtor. Danes je, tudi zaradi modernizacije strojev, v umetniških delih malo prizorov kmečkih opravil, včasih pa je bil to pogost motiv – v slikah, kipih. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi, ki med drugim razkrije, kako ima kmetovanje ne le ekonomske učinke, temveč krepi socialne vrednote in je lahko nenazadnje tudi navdih za ustvarjalnost.
Čeprav se ideja romantične ljubezni dandanes morda zdi zastarela, njene nedosegljive ideale in predstave v sodobni družbi še vedno marsikdaj ohranjamo in jih reproduciramo, kar tematizira tudi roman Ljubimki Elfriede Jelinek. V Slovenskem mladinskem gledališču bo v soboto premierno na ogled predstava, ki je nastala na podlagi romana. Na odru koprskega gledališča pa na oder postavljajo glasbeno-gledališko uprizoritev Lepe Vide, mita o ženski, materi in gospodinji, ki jo žene hrepenenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v berlinski Hiši literature v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom – SKICA Berlin pripravili literarni večer s pisateljico Ano Marwan. Napovedujemo tudi dva koncerta. V dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani se bo s prvim koncertom glasbe za kitaro začel 4. cikel Rasgueádo, v dvorani Union v Mariboru pa bo na 3. koncertu orkestrskega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor gostoval ugledni Münchenski komorni orkester.
Posvečamo se premieri italijanske glasbene veseloigre v dveh dejanjih skladatelja Gioachina Rossinija Italijanka v Alžiru v Operi in baletu Ljubljana, pa tudi koncertu iz cikla komorne glasbe Carpe artem v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med prireditvami ob Prešernovem dnevu izpostavljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Trstu med Slovenci, ki živijo v Italiji, in jo prireja založba Mladika. Poročamo pa tudi o prav posebnem dogodku za Radio Slovenija, ki se je zgodil v Rožni dolini.
Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.
Najprej izpostavljamo razstavo slikarja Boruta Popenka, z najnovejšim ciklom del Odpiranja se predstavlja v mariborski galeriji UGM Studio. V njem ohranja zavezanost geometrijskemu abstraktnemu slikarstvu in velikim monokromnim ploskvam. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino, več del je na začetku leta izdala Založba Mladinska knjiga, založba VigeVageKnjige pa je izdala prvo Mango v slovenščini. Po podelitvi letošnjih glasbenih nagrad Grammy smo poklicali kitarista Maka Grgića, ki že deset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, letos pa je bil že drugič nominiran za to nagrado v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe.
Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.
Oglašamo se z 52. rotterdamskega filmskega festivala, ki je poznan predvsem po neodvisni ter eksperimentalni filmski produkciji. Posvetili se bomo filmu Gospodarji lockdowna režiserja Mihirja Fadnavisa, ki raziskuje, kako se je s pandemijo soočila Indija, država z milijardo in pol prebivalcev, ki je lani sicer praznovala 75. obletnico neodvisnosti. Filmski reportaži pa bomo dodali še pregled knjižnih novosti založbe *cf.
Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla..
Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.
V Mestnem gledališču ljubljanskem poteka festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo drugič zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije, odpira pa ga predstava Praznovanje v režiji Janusza Kice. Festival se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. Obiskali smo tudi Tržaški filmski festival, na program se je uvrstil slovenski celovečerec Zbudi me v režiji Marka Šantića ter kratki filmi Tako se je končalo poletje, O denarju in sreči ter Pentola.
Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.
V našem rednem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike ter o prvem odzivu ministrice za kulturo na vprašanje o vročitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost. V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z veliko samoironije in družbene kritike prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.
V mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor bo nocoj premiera avtobiografske predstave Kriplov zagovor, v kateri gledališki igralec in lektor Simon Šerbinek na humoren način pripoveduje o svoji osebni zgodbi in invalidnosti, ki mu je spremenila življenje. Režiser uprizoritve je Matjaž Latin. V dvorani Ondine Otte Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo na sporedu drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Vodil ga bo italijanski dirigent Dario Macellari, solist v novem koncertu skladatelja Janija Goloba bo violončelist Gorazd Strlič. V oddaji predstavljamo še novo razstavo: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, ki jo odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM z začetka 20. stoletja in predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. Foto: Matjaž Wenzel
V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič. Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.
Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom. Na fotografijI: Fredy Koschitz, Mariborski most v popravilu, okrog 1942, olje na platnu, 60 x 87 cm, foto: Damjan Švarc.
Naslovno vprašanje je v ospredju drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Nocoj jo bodo v režiji Maše Pelko premierno uprizorili na Velikem odru celjskega gledališča. In še med knjige: predstavljamo drugi sklop del, ki so tik pred iztekom lanskega leta izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za romane treh precej uspešnih tujih avtoric in sicer Papirnata mesta kanadske pisateljice Dominique Fortier, Izgubljena hči ene trenutno najbolj priljubljenih italijanskih avtoric Elene Ferrante in prvi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes z naslovom Vernon Subutex.
Izpostavljamo premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji SNG opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma. Zgodba o nesojeni ljubezni in strtem srcu, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Adolphe Adame, bo tokrat zaživela v umetniški interpretaciji španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza. Pred koncem leta je pri Cankarjevi založbi izšlo šest novih del: pet prevodnih in eno izvirno. Danes predstavljamo tri: zbirko esejev Esada Babačića Navijaj v sebi, zbirko pripovedi o Istri hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina ter potopis britanskega nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace.
Neveljaven email naslov