Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ješ poceni hrano, se to ne vidi, če voziš poceni avto, pa se.
Toplovod se sprašuje, zakaj varčujemo pri hrani, da si lahko privoščimo vse drugo
povod vsega je fovšija, važno je da imam bolši avto kot sosed pa tudi če jem samo kruh pa marmelado #toplovod
— matic (@brown_matic) April 3, 2018
#toplovod ne razumem, od kje percepcija, da se v 80.tih ljudje za 101nko niso odrekali in nabijali samo grenadirmars. Danes imamo novega golfa, pa vseeno kljub temu precej vec izbire pri prehrani
— Tomaž Beja (@TomazBeja) April 3, 2018
Ta percepcija poceni hrana=slaba hrana mi ni všeč. Prav tako percepcija hrana iz diskontov=slaba hrana. To so neki prastari zaključki. #toplovod
— SabinaVader (@SabinaVader) April 3, 2018
Jaz tudi mislim, da kot družba enostavno nimamo več odnosa do hrane in do rituala hranjenja. #toplovod
— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) April 3, 2018
po mojem mnenju veliko ljudi kupuje cenejšo in "slabšo" hrano, ker se tudi več oglašuje kot tista kvalitetnejša. še nikoli nisem videla oglasa ali kake reklame za fair trade bio quinojo #toplovod
— Lena Grabec (@imspdynmt) April 3, 2018
V okusu je žal premajhna razlika. V počutju tudi, ampak noben več ne ve kako je to, če nisi odvisen od junk fooda. #toplovod
— Nejc Stupan (@stupashwily) April 3, 2018
Če ješ poceni se to ne vidi, če pa voziš poceni avto pa. #toplovod
— Red Dot (@dot_red) April 3, 2018
Če se ena domača kokoška z vsem znanim volumnom možganov izogiba solati iz masivne proizvodnje, kaj po tem mislimo ljudje? Morda moramo zamenjati vzornika. ? #toplovod
— Malovrh_eva (@MalovrhE) April 3, 2018
Če ješ poceni hrano, se to ne vidi, če voziš poceni avto, pa se.
Toplovod se sprašuje, zakaj varčujemo pri hrani, da si lahko privoščimo vse drugo
povod vsega je fovšija, važno je da imam bolši avto kot sosed pa tudi če jem samo kruh pa marmelado #toplovod
— matic (@brown_matic) April 3, 2018
#toplovod ne razumem, od kje percepcija, da se v 80.tih ljudje za 101nko niso odrekali in nabijali samo grenadirmars. Danes imamo novega golfa, pa vseeno kljub temu precej vec izbire pri prehrani
— Tomaž Beja (@TomazBeja) April 3, 2018
Ta percepcija poceni hrana=slaba hrana mi ni všeč. Prav tako percepcija hrana iz diskontov=slaba hrana. To so neki prastari zaključki. #toplovod
— SabinaVader (@SabinaVader) April 3, 2018
Jaz tudi mislim, da kot družba enostavno nimamo več odnosa do hrane in do rituala hranjenja. #toplovod
— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) April 3, 2018
po mojem mnenju veliko ljudi kupuje cenejšo in "slabšo" hrano, ker se tudi več oglašuje kot tista kvalitetnejša. še nikoli nisem videla oglasa ali kake reklame za fair trade bio quinojo #toplovod
— Lena Grabec (@imspdynmt) April 3, 2018
V okusu je žal premajhna razlika. V počutju tudi, ampak noben več ne ve kako je to, če nisi odvisen od junk fooda. #toplovod
— Nejc Stupan (@stupashwily) April 3, 2018
Če ješ poceni se to ne vidi, če pa voziš poceni avto pa. #toplovod
— Red Dot (@dot_red) April 3, 2018
Če se ena domača kokoška z vsem znanim volumnom možganov izogiba solati iz masivne proizvodnje, kaj po tem mislimo ljudje? Morda moramo zamenjati vzornika. ? #toplovod
— Malovrh_eva (@MalovrhE) April 3, 2018
Tokrat lovimo zamisli o tem, kakšne ljudi nagrajujemo v naši družbi (skozi demokratične procese in kadrovanja, ki sledijo)? Kje se zataknejo znanje, integriteta, sočutje?
Kaj se dogaja zunaj? Kako nehati, preden nam bo žal?
Je solidarnost zgolj anahronizem iz časov nesadnih jogurtov? Je v aktualni paradigmi še prostor zanjo?
Kako razumeti in sprejeti drug drugega? Mogoče nam pride prav, ko bo prihodnjič govor o podnebnih spremembah.
Toplovod o nekdaj zanimajo mnenja. Kaj jih ustvarja? Na čem temeljijo? Ker smo v časih, ko so mnenja lahko tudi obče nevarna, včasih tudi smrtno nevarna, sem na pogovor povabil dva frenda, ki se na mnenja spoznata. Prvi jih ustvarja, ker je dolgoletni oglaševalski kreativec, ki bi vas v imenu naročnika lahko prepričal tudi, da žoga ni okrogla. Drugi mora naša stališča in njih genezo dobro razumeti, saj je humorist in slabša polovica dueta Slon in Sadež. Prvemu je ime Aljoša Bagola. Drugi je Igor Bračič.
Zadnja epizoda od treh prazničnih.
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Vloga in naloga samokritike, ki je temelj napredka? #našivašizem
Toplovod ne razume koncepta, imenovanega #našivašizem. Torej razpisuje resno domoljubno nagrado za tistega, ki pojasni njegovo vlogo in nalogo v naši družbi.
Če je naša država/družba vedno nezadovoljna mati, ki nič ne reče, vedno pa nekaj pričakuje; kaj mislite, kakšnih državljank in državljanov bi si želela?
Toplovod v specialni podkast epizodi gosti Boštjana Videmška in Andraža Terška, novinarja katastrofe in pravnika filozofa, dva odlična predstavnika generacije, ki bosta vsak iz svojega kota poskušala pojasniti zgodovinski fast forward, ki ga na posteljici iz epidemije živimo že eno leto. Kako smo šli v maloro? Kako so svetu zavladali kreteni? Kako smo se lahko na to navadili? Katere signale smo spregledali? In kaj nam je storiti, da bo nova realnost manj distopična, kot je.
Neveljaven email naslov