Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
5. november, dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa zaznamujemo t. i. smodniško zaroto
V času Elizabete 1. nekateri katoliki vero izpovedujejo na skrivaj, drugi so preganjani. Po njeni smrti se kljub pričakovanjem stanje ne spremeni. Tu v zgodbo vstopi Guy Fawkes, katolik, plačanec, ki se bori na strani katoliške Španije proti nizozemskim protestantom. Pridruži se skupini zarotnikov, ki se odloči, da bo razstrelila parlament in tako ubila kralja Jakoba, razloži Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
“Guya Fawkesa odkrijejo v parlamentu s 36 sodi smodnika. Ti so pripravljeni, da bodo razstreljeni, vendar se to ne zgodi. Zarotniki so obešeni in razčetverjeni z izjemo Fawkesa, ki pade z vešal, si zlomi tilnik in zato ne doživi tega trpljenja razčetverjenja.”
Že naslednje leto 5. november postane državni praznik – praznik uspešne ubranitve kraljestva. Čeprav je pozneje preklican, se praznovanje v različnih oblikah obdrži do danes.
Fawkes je danes simbol upora proti oblasti oz. nepriznavanju njene legitimnosti. Zakaj? Zaradi popularne kulture oz. tega, kako je bil v njej upodobljen. V stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki nastane v zgodnjih osemdesetih letih, se prvič pojavi znamenita maska Guya Fawkesa, ki jo danes bolje poznamo kot masko Anonimnih.
“Strip predpostavlja, da bi Združeno kraljestvo v primeru nuklearne vojne med velesilami preživelo napad, ampak bi prišlo do ustoličenja fašizma. Proti njemu, na drugi strani, imamo v stipu anarhizem. Ideja, da to masko Guya Fawkesa prevzame protagonist pa pripada Lloydu, ki piše Alanu Mooru in pravi, kako je prišel do ideje in da si misli, da tega človeka ne bi smeli sežigati vsakega 5. novembra, ampak bi ga morali slaviti, ravno zato, ker je poskušal razstreliti parlament.”
Inspiracija pa: Orwelov roman 1984, Krasni novi svet pa Batman in David Bowie, vse skupaj ovito v atmosfero druge svetovne vojne. Leta 2006 dobimo še film, ki ima enak naslov kot strip, in ki še bolj masovno spopularizira masko Fawkesa. A Nikolai Jeffs opozarja na protislovje – če bi bila zarota uspešna, bi zarotniki eno vero zamenjali z drugo, medtem ko bi struktura oblasti ostala enaka. Sprememb na ekonomsko-politični strukturni ravni torej ne bi bilo.
Danes ima maska več pomenov oz. predstavlja več ideologij – od anarhistične, socialistične do liberalne. “Ironija v tem, da je ta maska za mnoge, ki jo nosijo, simbol upora proti neoliberalnemu kapitalizmu, pa tudi politiki, je pa poceni in vsem dostopen proizvod popularne industrije. Pa oddaljena od obeleževanja 5. novembra s kresovi,” zaključi Nikolai Jeffs.
202 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
5. november, dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa zaznamujemo t. i. smodniško zaroto
V času Elizabete 1. nekateri katoliki vero izpovedujejo na skrivaj, drugi so preganjani. Po njeni smrti se kljub pričakovanjem stanje ne spremeni. Tu v zgodbo vstopi Guy Fawkes, katolik, plačanec, ki se bori na strani katoliške Španije proti nizozemskim protestantom. Pridruži se skupini zarotnikov, ki se odloči, da bo razstrelila parlament in tako ubila kralja Jakoba, razloži Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
“Guya Fawkesa odkrijejo v parlamentu s 36 sodi smodnika. Ti so pripravljeni, da bodo razstreljeni, vendar se to ne zgodi. Zarotniki so obešeni in razčetverjeni z izjemo Fawkesa, ki pade z vešal, si zlomi tilnik in zato ne doživi tega trpljenja razčetverjenja.”
Že naslednje leto 5. november postane državni praznik – praznik uspešne ubranitve kraljestva. Čeprav je pozneje preklican, se praznovanje v različnih oblikah obdrži do danes.
Fawkes je danes simbol upora proti oblasti oz. nepriznavanju njene legitimnosti. Zakaj? Zaradi popularne kulture oz. tega, kako je bil v njej upodobljen. V stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki nastane v zgodnjih osemdesetih letih, se prvič pojavi znamenita maska Guya Fawkesa, ki jo danes bolje poznamo kot masko Anonimnih.
“Strip predpostavlja, da bi Združeno kraljestvo v primeru nuklearne vojne med velesilami preživelo napad, ampak bi prišlo do ustoličenja fašizma. Proti njemu, na drugi strani, imamo v stipu anarhizem. Ideja, da to masko Guya Fawkesa prevzame protagonist pa pripada Lloydu, ki piše Alanu Mooru in pravi, kako je prišel do ideje in da si misli, da tega človeka ne bi smeli sežigati vsakega 5. novembra, ampak bi ga morali slaviti, ravno zato, ker je poskušal razstreliti parlament.”
Inspiracija pa: Orwelov roman 1984, Krasni novi svet pa Batman in David Bowie, vse skupaj ovito v atmosfero druge svetovne vojne. Leta 2006 dobimo še film, ki ima enak naslov kot strip, in ki še bolj masovno spopularizira masko Fawkesa. A Nikolai Jeffs opozarja na protislovje – če bi bila zarota uspešna, bi zarotniki eno vero zamenjali z drugo, medtem ko bi struktura oblasti ostala enaka. Sprememb na ekonomsko-politični strukturni ravni torej ne bi bilo.
Danes ima maska več pomenov oz. predstavlja več ideologij – od anarhistične, socialistične do liberalne. “Ironija v tem, da je ta maska za mnoge, ki jo nosijo, simbol upora proti neoliberalnemu kapitalizmu, pa tudi politiki, je pa poceni in vsem dostopen proizvod popularne industrije. Pa oddaljena od obeleževanja 5. novembra s kresovi,” zaključi Nikolai Jeffs.
Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.
28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!
Jutri, 22. novembra, bo minilo 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja, 35. ameriškega predsednika. Zanimanje za ta dogodek se v resnici ni nikoli čisto zares poleglo - v uradno različico se je dvomilo takrat in se dvomi še danes. Tega prelomnega dogodka in njegovih posledic se spomnimo v današnjem Torkovem kvizu.
Hlad nas bo zanimal danes v Torkovem kvizu. Raziskali bomo namreč, kako so se razvijale tehnike hlajenja skozi tisočletja. Na kratko: od ledenic do pametnega hladilnika. Sogovornik: prof. dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Kristalni mikrofon 2023 se bo odvil drevi, zato na Prvem Torkov kviz posvečamo radijskemu govoru. Kaj je tisto kar dela dobrega govorca - je to talent, tehnika govora ali morda njegov značaj, ki lahko v določenih žanrih precej izstopa, medtem ko mora v drugih povsem ponikniti. Sogovornik: radijski sodelavec in napovedovalec Ambrož Kvartič, tudi scenarist in povezovalec letošnje prireditve.
Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.
Pri vsakem dobrem šansonu je ključna prepletenost besede in glasbe ter domišljena, prepričljiva interpretacija. Pomembno je torej besedilo, ki je dostikrat zahtevnejše kot pri siceršnji popularni glasbi, pomembna je glasba, ki mora odslikavati pomen besedila in seveda je ključna tudi interpretacija, da na odru vse skupaj izpade čim bolj prepričljivo. Tako razmišlja glasbena urednica in urednica festivala Slovenskega šansona 2023 Teja Klobčar. Kako bogata pa je zgodovina šansona?
Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.
Leto 2023 je mednarodno leto prosa. Na pobudo Indije in Nigerije - s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo - ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. "Najstarejše udomačeno žito na svetu" in "kamela rastlinskega sveta". To je proso. Več o tem žitu pa v Torkovem kvizu s prof. dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.
Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.
Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."
Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.
Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.
V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.
Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.
Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.
Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.
Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!
Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
Neveljaven email naslov