Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Popisi so bili včasih blagovna znamka statističnega urada"

13.10.2020

Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!

Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije o popisih skozi zgodovino

Prehod iz klasičnega na registrski popis

Popisi prebivalstva so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvajajo skoraj vse države sveta. Dokler so jih izvajali terensko, so sodili med najdražja statistična raziskovanja. Popis prebivalstva leta 2002 je Slovenijo stal nekje od 10 do 12 milijonov evrov, razloži Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije. Več kot polovica sredstev je bila namenjena plačilu skoraj 9000 popisovalcem, ki so na terenu potrkali na vrata vseh slovenskih gospodinjstev. Tudi zaradi zmanjševanja stroškov se vse več držav odloča, da bo izvajala t. i. registrske popise.

"V Sloveniji smo registrski popis prvič izvedli leta 2011 in to je bil res pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike. To je bil 16. popis prebivalstva na našem ozemlju, podatke smo enostavno dobili tako, da smo jih med seboj povezovali. Iz različnih administrativnih in statističnih baz brez kakršnega koli dodatnega statističnega raziskovanja."

"To pomeni, da se kolegi iz drugih statističnih uradov oz. držav hodijo k nam učit, kako smo se nanj pripravili in ga izvedli," še doda sogovornica. Tako izveden popis ima tudi manj napak, saj s podatki dela manjše število ljudi, izvaja pa se v varovanem okolju, kar pomeni večjo varnost podatkov.

Izobrazba skozi čas in popise

Zelo kompleksno raziskovalno področje je področje izobrazbe – združiti in analizirati je treba podatke iz desetih različnih registrov in jih primerjati s podatki, pridobljenimi s prejšnjimi popisi.

"Za najstarejše – to so res tisti, ki so upokojeni, ki po letu 90 niso bili več delovno aktivni, ki se potem po letu 2002 niso več šolali – črpamo podatke iz popisa iz leta 2002. Takrat smo pa ta podatek o teh ljudeh dobili z izjavo. Ena oseba je lahko v končni fazi rekla tudi, da ima višjo izobrazbo, kot jo ima v resnici. Dandanes, ko podatke črpamo iz različnih virov, to pač ni mogoče."

Primerjava podatkov o izobrazbi res dobro pokaže, kako se je spreminjala družba. To kaže več kazalnikov, eden je na primer delež prebivalcev s terciarno izobrazbo:

"Teh je bilo recimo v popisu leta 1961 dva odstotka, pa potem je šlo to počasi gor, do leta 2018, ko ima to izobrazbo 24 odstotkov prebivalcev, ki so stari 15 let ali več."

"Ženske so v splošnem bolj izobražene kot moški, razen pri najstarejših skupinah prebivalcev, torej pri upokojencih. Tam imajo pa ženske nižjo izobrazbo."

Eden od razlogov je ta, da ženske živijo dlje, drugi pa ta, da so nekoč v srednje in poklicne šole več oz. raje pošiljali moške.


Torkov kviz

202 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

"Popisi so bili včasih blagovna znamka statističnega urada"

13.10.2020

Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!

Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije o popisih skozi zgodovino

Prehod iz klasičnega na registrski popis

Popisi prebivalstva so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvajajo skoraj vse države sveta. Dokler so jih izvajali terensko, so sodili med najdražja statistična raziskovanja. Popis prebivalstva leta 2002 je Slovenijo stal nekje od 10 do 12 milijonov evrov, razloži Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije. Več kot polovica sredstev je bila namenjena plačilu skoraj 9000 popisovalcem, ki so na terenu potrkali na vrata vseh slovenskih gospodinjstev. Tudi zaradi zmanjševanja stroškov se vse več držav odloča, da bo izvajala t. i. registrske popise.

"V Sloveniji smo registrski popis prvič izvedli leta 2011 in to je bil res pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike. To je bil 16. popis prebivalstva na našem ozemlju, podatke smo enostavno dobili tako, da smo jih med seboj povezovali. Iz različnih administrativnih in statističnih baz brez kakršnega koli dodatnega statističnega raziskovanja."

"To pomeni, da se kolegi iz drugih statističnih uradov oz. držav hodijo k nam učit, kako smo se nanj pripravili in ga izvedli," še doda sogovornica. Tako izveden popis ima tudi manj napak, saj s podatki dela manjše število ljudi, izvaja pa se v varovanem okolju, kar pomeni večjo varnost podatkov.

Izobrazba skozi čas in popise

Zelo kompleksno raziskovalno področje je področje izobrazbe – združiti in analizirati je treba podatke iz desetih različnih registrov in jih primerjati s podatki, pridobljenimi s prejšnjimi popisi.

"Za najstarejše – to so res tisti, ki so upokojeni, ki po letu 90 niso bili več delovno aktivni, ki se potem po letu 2002 niso več šolali – črpamo podatke iz popisa iz leta 2002. Takrat smo pa ta podatek o teh ljudeh dobili z izjavo. Ena oseba je lahko v končni fazi rekla tudi, da ima višjo izobrazbo, kot jo ima v resnici. Dandanes, ko podatke črpamo iz različnih virov, to pač ni mogoče."

Primerjava podatkov o izobrazbi res dobro pokaže, kako se je spreminjala družba. To kaže več kazalnikov, eden je na primer delež prebivalcev s terciarno izobrazbo:

"Teh je bilo recimo v popisu leta 1961 dva odstotka, pa potem je šlo to počasi gor, do leta 2018, ko ima to izobrazbo 24 odstotkov prebivalcev, ki so stari 15 let ali več."

"Ženske so v splošnem bolj izobražene kot moški, razen pri najstarejših skupinah prebivalcev, torej pri upokojencih. Tam imajo pa ženske nižjo izobrazbo."

Eden od razlogov je ta, da ženske živijo dlje, drugi pa ta, da so nekoč v srednje in poklicne šole več oz. raje pošiljali moške.


31.05.2022

Tobak ni samo najstarejše poživilo

Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.


24.05.2022

Cheerleading je izvorno moški šport

Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!


17.05.2022

"Zelena in modra sta v barvnem prostoru najdlje od odtenka kože"

Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija.


10.05.2022

"Goreteks je pravzaprav teflon!"

Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.


03.05.2022

#vanlife

Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.


26.04.2022

Bella ciao in njen mobilizacijski potencial

Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!


19.04.2022

Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu

So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.


12.04.2022

Aprila brez dežnika nikamor?

V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.


05.04.2022

Dežela vrtnih palčkov v vasi Jelovo

Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!


29.03.2022

Warholova Marilyn Monroe v modri barvi

Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.


22.03.2022

Splakovanje stranišča z dragoceno pitno vodo je nesmiselno

Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.


15.03.2022

Zelene reke, zeleno pivo in celo zelene brade!

17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.


08.03.2022

Emancipirana Islandija

Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu.


01.03.2022

25 let kultne oddaje Odklop

27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart


22.02.2022

S pasjo vprego v divjino Svalbarda

Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.


15.02.2022

Džakarta naj bi se vsako leto pogreznila za 25 centimetrov

Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.


01.02.2022

Vstop v leto vodnega tigra

1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.


25.01.2022

Slovo fizičnih vinjet

Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.


18.01.2022

Srež: Čudoviti, lesketajoči se, »pernati« kristali na površini snežne odeje

V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.


04.01.2022

Ste že postavili ptičjo krmilnico?

Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!


Stran 5 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov