Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Ikea ima 450 poslovalnic po svetu in več kot 180.000 zaposlenih
Vsako leto pri Ikei odprejo približno deset novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021, je tudi ljubljanska. Odprli jo bodo v četrtek, prav tako se v četrtek začne spletna prodaja.
"Ikea v Ljubljani naj bi bila štiristopetdeseta, tam nekje. Torej imamo 450 trgovin v 60 državah. Od naslednjega meseca pa bomo imeli trgovine tudi na vseh celinah. Manjkala nam je Južna Amerika in čez en mesec bomo odprli v Mehiki."
Podatke je za nas poiskala Maja Rutar Smedmark, ki na Švedskem živi 18 let, še dlje – in sicer že več kot dve desetletji – pa dela za Ikeo. Je ena od dveh Slovenk, ki sta zaposleni na sedežu podjetja, kjer je odgovorna za svetovno prodajo svetil.
Nenavadna, zanimiva, pogosto tudi smešna in težko izgovorljiva imena pohištva so del identitete te blagovne znamke. Določen je protokol poimenovanja.
"Imamo službo, ki se ukvarja samo s tem. Vsako področje proizvodov dobi svoj seznam in ima določeno kategorijo. Posteljnina dobi ime po rastlini, roži. Zavese imajo ženska imena, pisarniški stoli moška. Jaz delam na lučeh in pri nas imamo imena manjših krajev. To je tako smešno! Ko se jaz peljem iz Älmhulta v Malmö, grem skozi celo pokrajino mojih luči!"
Ker so imena izdelkov v švedskem jeziku, pogosto povzročajo težave tudi zaposlenim. Kakšne, slišite v prispevku!
202 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Ikea ima 450 poslovalnic po svetu in več kot 180.000 zaposlenih
Vsako leto pri Ikei odprejo približno deset novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021, je tudi ljubljanska. Odprli jo bodo v četrtek, prav tako se v četrtek začne spletna prodaja.
"Ikea v Ljubljani naj bi bila štiristopetdeseta, tam nekje. Torej imamo 450 trgovin v 60 državah. Od naslednjega meseca pa bomo imeli trgovine tudi na vseh celinah. Manjkala nam je Južna Amerika in čez en mesec bomo odprli v Mehiki."
Podatke je za nas poiskala Maja Rutar Smedmark, ki na Švedskem živi 18 let, še dlje – in sicer že več kot dve desetletji – pa dela za Ikeo. Je ena od dveh Slovenk, ki sta zaposleni na sedežu podjetja, kjer je odgovorna za svetovno prodajo svetil.
Nenavadna, zanimiva, pogosto tudi smešna in težko izgovorljiva imena pohištva so del identitete te blagovne znamke. Določen je protokol poimenovanja.
"Imamo službo, ki se ukvarja samo s tem. Vsako področje proizvodov dobi svoj seznam in ima določeno kategorijo. Posteljnina dobi ime po rastlini, roži. Zavese imajo ženska imena, pisarniški stoli moška. Jaz delam na lučeh in pri nas imamo imena manjših krajev. To je tako smešno! Ko se jaz peljem iz Älmhulta v Malmö, grem skozi celo pokrajino mojih luči!"
Ker so imena izdelkov v švedskem jeziku, pogosto povzročajo težave tudi zaposlenim. Kakšne, slišite v prispevku!
Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.
23. april je od leta 1995 Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan, ko praznuje knjiga ter bralke in bralci po svetu. Torkov kviz zato tokrat posvečamo gibanju, ki se je iz lokalne ideje razširilo na naiconalno raven in nad branjem navdušlo predvsem otroke in mladino. O Bralni znački pripoveduje Manca Perko, generalna sekretarka Društva bralna značka Slovenije - ZPMS.
Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Katera je najstarejša stvar, ki jo lahko na Zemlji primete v roke? Odgovor je preprost: meteorit. Približno 4,57 milijarde let so stari meteoriti, ki so jih našli tudi pri nas, torej na slovenskih tleh. Tudi mi smo jih našli – v posebni komori, kjer jih preučujejo in poskušajo razumeti njihovo zgodovino. Sogovornik: Bojan Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Sogovornica v tokratnem Torkovem kvizu je prof. dr. Marina Dermastia, botaničarka, pisateljica učbenikov in knjig, predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V ospredje smo namreč postavili zgodovino tulipanov, ki je zelo pestra. Ste vedeli, da so njihove čebulice v najboljših časih dosegale vrtoglave cene, privoščili so si jih samo tisti z res debelimi denarnicami?
Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!
Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.
Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Z začetkom pomladi se začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi kot nadaljevanje zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz zaključili z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih do nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.
Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.
Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.
Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.
Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.
Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.
Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!
Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.
Včeraj smo obeležili mednarodni dan tipkanja, zato Torkov kviz posvečamo slepemu 10-prstnemu tipkanju. Koliko časa ta spretnost prihrani tistemu/tisti, ki jo obvlada, in ali je to znanje danes še cenjeno? Darja Pograjc je poklicala Matejo Šmid z Ljudske univerze Kranj, kjer med drugim izvajajo tečaje slepega 10-prstnega tipkanja.
2. januar je mednarodni dan introvertiranih. Zakaj? Da bi se naučili oz. ozavestili, da si baterije nekateri polnijo s samoto - samoto, ne osamljenostjo - medtem ko druge napolni druženje, klepet, spoznavanje ljudi. Torkov kviz Darja Pograjc s pomočjo prof. dr. Andreje Avsec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani namenja introvertiranim.
Radio jih nima, televizija jih je pa pred dvema desetletjema imela več kot jih ima danes. No, odvisno od tega, seveda, katere televizijske programe gledate ... A krajšanje in rezanje odjavnih špic filmov je na komercialnih televizijah ustaljena praksa zadnjih dveh desetletij. Torkov kviz s filmsko kritičarko Anjo Banko zato namenjamo odjavnim špicam!
Včerajšnji 11. december je bil mednarodni dan gora, letošnja tema je: obnavljanje gorskih ekosistemov. Pred sedmo se zato danes na Prvem z Rokom Erženom, starejšim alpinističnim pripravnikom, turnim smučarjem ter športnim in alpinističnim plezalcem pa tudi ljubiteljskim fotografom, povzpnemo na 2.864 metrov nadmorske višine!
Neveljaven email naslov