Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah

21.12.2021

Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!

Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah

Steklene bleščice na fasadah

"Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega," razloži Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:

"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."

Zlati lističi v peninah

"Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva," pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z Zlatarno Celje. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:

"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."

Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.


Torkov kviz

173 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah

21.12.2021

Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!

Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah

Steklene bleščice na fasadah

"Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega," razloži Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:

"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."

Zlati lističi v peninah

"Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva," pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z Zlatarno Celje. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:

"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."

Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.


03.10.2023

14. Ljubljanski teden mode: pletenine in trajnost

Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.


26.09.2023

Veliki leščur - filtrator, biogradnik in ogroženi endemit Sredozemskega morja

Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.


19.09.2023

Bi lahko do leta 2030 polovico poti opravili s kolesom?

Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."


12.09.2023

Adamovo jabolko, ščitasti hrustanec v obliki podkvice

Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.


05.09.2023

Hekerji z belim klobukom in dovoljenjem za vdor

Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.


29.08.2023

Priprave na novo šolsko leto: urniki, jedilniki, generalno čiščenje šolskih prostorov ...

V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.


22.08.2023

Rastlinski napitki niso (le) modna muha, poznali so jih že pred našim štetjem

Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.


15.08.2023

Budilke

Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.


08.08.2023

Tudi beli šum ima odmev

Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.


01.08.2023

Ena od treh planinskih markacij izginja v pozabo

Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!


25.07.2023

Marjana na festivalih iščejo že skoraj 20 let!

Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?


18.07.2023

Kaviar soške postrvi

"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.


11.07.2023

Leta 2058 bo na svetu 10 milijard ljudi

11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.


04.07.2023

Možnost, da nas bo strela zadela v vodi ali na kopnem, je enaka

Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.


27.06.2023

Polnočno sonce

Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.


20.06.2023

Zakulisje Poletne noči

Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.


13.06.2023

Angažirano pletenje

Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.


06.06.2023

Nihče se ne rodi s pegami

Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!


30.05.2023

Spet prihaja el niño!

El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.


23.05.2023

Morske želve opravijo eno najdaljših migracijskih poti v naravi

Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.


Stran 1 od 9
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov