Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kolesarstvo kot vzrok težav z erekcijo?

23.04.2015


Vsi na kolo za zdravo telo?

V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica in gostja oddaje Ultrazvok Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo.

Več kot 3 ure kolesarjenja na teden se je izkazalo kot dejavnik tveganja za razvoj erektilne disfunkcije.

Znani so izsledki ameriške študije iz leta 2001, v kateri so primerjali tri skupine moških starih med 40 in 70 let. V prvi skupini so bili moški, ki kolesarijo več kot tri ure na teden, v drugi tisti, ki kolesarijo manj kot tri ure tedensko, v tretjo skupino pa so uvrstili moške, ki se ne ukvarjajo z nobeno športno aktivnostjo. Kaj so pokazali rezultati raziskave? Težave z erekcijo je imelo kar 21 odstotkov moških, ki ne izvajajo nobene športne aktivnosti – v primerjavi s 17 odstotki tistih, ki so kolesarili več kot 3 ure na teden. Vendar pa je ob tem ključen podatek o motnjah erekcije za skupino moških, ki so kolesarili, vendar manj kot 3 ure tedensko. V tej skupini je imelo erektilno disfunkcijo le 11 odstotkov moških – torej manj od skupine, ki je kolesarila več.

Ameriška študija, v kateri so leta 2005 primerjali kolesarje in plavalce, je pokazala, da je erektilna disfunkcija med kolesarji dvakrat pogostejša.

Težave z erekcijo?
Erektilna disfunkcija je nezmožnost doseganja ali vzdrževanja zadostne erekcije za uspešen spolni odnos. Pogostost sicer s starostjo narašča, o težavah z erekcijo pa poroča od 4 do 20 odstotkov moških. Motnje erekcije so največkrat posledica srčno-žilnih, hormonskih in nevroloških obolenj ter motenj.

Razlogi, ki kolesarjenje omenjajo kot možnost za njihov nastanek, še niso povsem pojasnjeni. Zdravniki pa domnevajo, da tičijo v mehanskem draženju žil in živcev v medenici, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu.

Kolesarjenje z gorskim kolesom je za pojav erektilne disfunkcije bolj tvegano od vožnje s cestnim kolesom.

Priporočila zdravnikov?
Čeprav študij, ki kažejo na povezanost med kolesarjenjem in težavami z erekcijo, še ni veliko, pa se raziskovalci že strinjajo glede osnovnih ukrepov, ki naj bi jih kolesarji upoštevali. Med drugim priporočajo povečanje površine sedeža, ki naj bi bil hkrati tudi čim bolj trd. Če pa že izbiramo med sedežem, obloženim z gelom ali peno, je boljša izbira sedeža, ki je polnjen z gelom. Sedež naj bo nastavljen vodoravno, kot med sedežem in kolesarjevim telesom pa naj bo 90-stopinjski. Normalno prekrvavitev penisa povrne tudi občasno kolesarjenje stoje.


Ultrazvok

897 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Kolesarstvo kot vzrok težav z erekcijo?

23.04.2015


Vsi na kolo za zdravo telo?

V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica in gostja oddaje Ultrazvok Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo.

Več kot 3 ure kolesarjenja na teden se je izkazalo kot dejavnik tveganja za razvoj erektilne disfunkcije.

Znani so izsledki ameriške študije iz leta 2001, v kateri so primerjali tri skupine moških starih med 40 in 70 let. V prvi skupini so bili moški, ki kolesarijo več kot tri ure na teden, v drugi tisti, ki kolesarijo manj kot tri ure tedensko, v tretjo skupino pa so uvrstili moške, ki se ne ukvarjajo z nobeno športno aktivnostjo. Kaj so pokazali rezultati raziskave? Težave z erekcijo je imelo kar 21 odstotkov moških, ki ne izvajajo nobene športne aktivnosti – v primerjavi s 17 odstotki tistih, ki so kolesarili več kot 3 ure na teden. Vendar pa je ob tem ključen podatek o motnjah erekcije za skupino moških, ki so kolesarili, vendar manj kot 3 ure tedensko. V tej skupini je imelo erektilno disfunkcijo le 11 odstotkov moških – torej manj od skupine, ki je kolesarila več.

Ameriška študija, v kateri so leta 2005 primerjali kolesarje in plavalce, je pokazala, da je erektilna disfunkcija med kolesarji dvakrat pogostejša.

Težave z erekcijo?
Erektilna disfunkcija je nezmožnost doseganja ali vzdrževanja zadostne erekcije za uspešen spolni odnos. Pogostost sicer s starostjo narašča, o težavah z erekcijo pa poroča od 4 do 20 odstotkov moških. Motnje erekcije so največkrat posledica srčno-žilnih, hormonskih in nevroloških obolenj ter motenj.

Razlogi, ki kolesarjenje omenjajo kot možnost za njihov nastanek, še niso povsem pojasnjeni. Zdravniki pa domnevajo, da tičijo v mehanskem draženju žil in živcev v medenici, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu.

Kolesarjenje z gorskim kolesom je za pojav erektilne disfunkcije bolj tvegano od vožnje s cestnim kolesom.

Priporočila zdravnikov?
Čeprav študij, ki kažejo na povezanost med kolesarjenjem in težavami z erekcijo, še ni veliko, pa se raziskovalci že strinjajo glede osnovnih ukrepov, ki naj bi jih kolesarji upoštevali. Med drugim priporočajo povečanje površine sedeža, ki naj bi bil hkrati tudi čim bolj trd. Če pa že izbiramo med sedežem, obloženim z gelom ali peno, je boljša izbira sedeža, ki je polnjen z gelom. Sedež naj bo nastavljen vodoravno, kot med sedežem in kolesarjevim telesom pa naj bo 90-stopinjski. Normalno prekrvavitev penisa povrne tudi občasno kolesarjenje stoje.


15.05.2024

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


30.04.2024

Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem


24.04.2024

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu ali možganih in povzroča dolgi covid

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo


17.04.2024

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


27.03.2024

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?


20.03.2024

Zakaj skotopičnega sindroma ali sindroma Irlen (še) ni na seznamu motenj

Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna


13.03.2024

Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri


07.03.2024

Asertivnost: Ali se znate postaviti zase?

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.


28.02.2024

Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi


21.02.2024

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi


15.02.2024

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate


08.02.2024

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov