Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: Alergijski kontaktni dermatitis
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Povzročajo ga kemikalije, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže.
“Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni,” izpostavlja prof. dr. Tomaž Lunder iz UKC Ljubljana.
Največ ljudi z alergijskim kontaktnim dermatitisom, ki je poznan tudi kot ekcem, je preobčutljivih na nikelj, sledijo snovi v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki. Pogost alergen je še krom, ki je v cementu, usnju in kromiranih kovinah, težave pa lahko povzročajo tudi snovi, ki so dodane gumi in pa sestavine, ki so v barvi za lase.
Dermatologi lahko diagnozo postavijo že med pogovorom s pacientom in s skrbnim pregledom sprememb na koži. Katera snov je povzročila reakcijo, pa ugotovijo s pomočjo kožnega testa – gre za tako imenovano krpično ali epikutano testiranje, kot strokovno rečejo zdravniki.
Stiku s snovjo, na katero smo alergični, se je treba izogibati in jo, če je le mogoče, odstraniti iz našega okolja.
Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni. Podatki kažejo, da je med vsemi bolniki s kožnimi boleznimi kar do deset odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: Alergijski kontaktni dermatitis
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Povzročajo ga kemikalije, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže.
“Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni,” izpostavlja prof. dr. Tomaž Lunder iz UKC Ljubljana.
Največ ljudi z alergijskim kontaktnim dermatitisom, ki je poznan tudi kot ekcem, je preobčutljivih na nikelj, sledijo snovi v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki. Pogost alergen je še krom, ki je v cementu, usnju in kromiranih kovinah, težave pa lahko povzročajo tudi snovi, ki so dodane gumi in pa sestavine, ki so v barvi za lase.
Dermatologi lahko diagnozo postavijo že med pogovorom s pacientom in s skrbnim pregledom sprememb na koži. Katera snov je povzročila reakcijo, pa ugotovijo s pomočjo kožnega testa – gre za tako imenovano krpično ali epikutano testiranje, kot strokovno rečejo zdravniki.
Stiku s snovjo, na katero smo alergični, se je treba izogibati in jo, če je le mogoče, odstraniti iz našega okolja.
Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni. Podatki kažejo, da je med vsemi bolniki s kožnimi boleznimi kar do deset odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov